Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je v nedavnem sporočilu za javnost razkrilo, da si Republika Slovenija prizadeva postati vodilna sila v vesoljskem sektorju. Vladni odbor za zunanjo politiko pa je med drugim potrdil pobudo za sklenitev sporazuma z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), kar bo omogočilo pristop Slovenije h Konvenciji o ustanovitvi ESA in s tem povezanimi dejavnostmi.

Slovenija se je že leta 2009, kot sodelujoča država, pridružila Evropski vesoljski agenciji, nato pa je leta 2016 postala pridružena članica s podpisom Pridružitvenega sporazuma. Leta 2020 je podpisala okrepljeni Pridružitveni sporazum, ki bo iztekel decembra 2024.

Podpis sporazuma o miroljubni uporabi Lune, Marsa in drugih planetov

V petek je državni sekretar Matevž Frangež v imenu Republike Slovenije podpisal sporazum Artemis. Artemis je multilateralni mednarodni akt, ki vzpostavlja okvir za sodelovanje pri civilnem raziskovanju in miroljubni uporabi Lune, Marsa in drugih planetov. Ponuja priporočila za varno in pregledno ukrepanje pri izmenjavi informacij, vzpostavitvi varnostnih območij ter črpanju virov v okviru misij astronavtov in robotov na Luno ter druga nebesna telesa. Program Artemis, ki ga vodi NASA pa vključuje tudi sodelovanje z evropsko, japonsko in kanadsko vesoljsko agencijo (ESA, JAXA in CSA) ter drugimi mednarodnimi partnerji.

Cilj programa je v naslednjih nekaj letih z astronavti pristati na Luni in jim omogočiti daljše bivanje in delo, dolgoročno pa načrtujejo astronavtske misije na Mars.

Frangež je ob podpisu sporazuma dejal: "Čeprav majhna na Zemlji, hoče biti Slovenija velika v vesolju. S podpisom Artemis Accords se Slovenija zavezuje načelom miroljubnega sodelovanja v vesolju, hkrati pa dodatno odpira vrata za sodelovanje slovenske vesoljske industrije pri naslednjem velikem podvigu - dolgotrajnejši človeški odpravi na Luno."

Slovenija ima obetaven vesoljski sektor

Kot so pojasnili na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport je Slovenija v zadnjih letih uspela zgraditi obetaven vesoljski sektor, ki ga sestavlja več kot 40 malih in srednjih podjetij in vključuje razvojno-raziskovalne institucije ter sodelovanje z različnimi institucijami in univerzami. Ta so uspela prevzeti vodilno vlogo na posameznih nišnih vesoljskih področjih, predvsem na področju opazovanja Zemlje, razvoja nekaterih inovativnih tehnologij in novih materialov.

Slovenska podjetja v vesoljskem sektorju predstavljajo obetajoč prebojni ekosistem na področju inovacij in dejavnosti v vesolju in z možnimi aplikacijami na Zemlji. Pomemben tehnološki dosežek predstavljajo trije slovenski sateliti v vesolju. Slovensko podjetje je razvilo ključne kompetence na področju storitev nižje v verigi obdelave satelitskih podatkov. Na področju testne opreme si je eno od slovenskih podjetij že zagotovilo mesto enega pomembnejših akterjev na trgu. Prav tako postaja slovenska industrija močna na področju miniaturizirane satelitske strojne opreme.

[[image_1_article_65509]]

V Planici je vzpostavljen en od raziskovalnih centrov Evropske vesoljske agencije, kot rezultat aktivnosti Instituta Jožefa Stefana na področju raziskav, ki simulirajo adaptacijo fizioloških sistemov na breztežnost (angleško bed rest studies). V centru je za potrebe raziskav na voljo tudi ena od samo treh človeških centrifug Evropske vesoljske agencije. Slovenski vesoljski sektor sestavljajo še podjetja, ki izdelujejo miniaturne hladilne sisteme, visokohitrostne podatkovne naprave, visokotehnološke mobilne konstrukcije, napredne komunikacijske sisteme, robotske konstrukcije, magnete ter podjetja s sposobnostmi obdelave velikih podatkovnih sistemov in s 3D tiskom inovativnih materialov.

Sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo pa ni omejeno zgolj na podjetja vesoljskega sektorja. Sodelujejo lahko tudi podjetja, ki razvijajo inovativne tehnologije in produkte, čeprav se običajno ne ukvarjajo z vesoljem (kot na primer inovativni pogonski sistemi, senzorji, elektronika, 3D tisk, robotika in podobno), so zapisali.