Potem ko je vlada omogočila odprtje teras, ponekod gostje čakajo v vrsti za prosti sedež. Marsikdo je ta trenutek, ko se je lahko po dolgem času znova usedel za mizo na prostem in naročil svojo najljubšo pijačo, težko čakal. Ne le zdaj, tudi v preteklosti so bile terase množično oblegane, in to zlasti v časih, ko so lahko gostje ob uživanju na prostem poslušali tudi živo glasbo.

Alfi Nipič: Na terasah od Kopra do Dubrovnika je bila nekoč živa glasba

Poklicali smo legendo slovenske glasbe Alfija Nipiča, ki je na glasbeni sceni že skoraj 60 let, v najboljših časih pa je nastopal tudi po terasah: “Veliko sem prepeval na odprtih terasah, nekaj let tudi pri hotelu Slavija v Mariboru. Ker je bila terasa ob nižjih temperaturah zastekljena, sem tam lahko nastopal tudi v zimskem času. Sicer pa je imel v tistih časih vsak hotel svojo teraso, od Kopra do Dubrovnika, kjer je bila ob večerih živa glasba. Ti večeri so običajno trajali od osmih zvečer do polnoči, potem pa je morala glasba utihniti, saj so bili ljudje tam na dopustu. Zdaj lahko hotele, ki ponujajo živo glasbo, preštejemo na prste. Ko sem nekoč enega hotelirja vprašal, zakaj so se temu odrekli, mi je odgovoril, da ima vsak gost v svoji sobi televizor.”

Zdaj lahko hotele, ki ponujajo živo glasbo, preštejemo na prste. Ko sem nekoč enega hotelirja vprašal, zakaj so se temu odrekli, mi je odgovoril, da ima vsak gost v svoji sobi televizor.

Ko je Alfi nastopal na Floridi, je opazil, da ima tam vsak hotel, vsaka terasa čez vse poletje živo glasbo: “Če ne drugače, glasbeniki tam prepevajo v duetu ali posamezno. Ni DJ-jev, ampak izključno živa glasba, igrajo pa tudi v dnevnem času, takoj po 10. uri dopoldne. Ljudje se tam od zajtrka preselijo na odprto teraso, ki so sicer odprte skozi vse leto, ne glede na vreme.”

Naše terase bolj služijo temu, da ljudje tam spijejo kavo

Alfi dodaja, da pri nas terase bolj služijo temu, da lahko gremo tja na kavo.”Živa glasba bi bila mogoče zelo primerna na osrednjem trgu v Mariboru, pri Astorii ali tam, kjer je bil nekoč hotel Orel. Potrebno bi bilo postaviti nek oder, na njem pa bi morali nastopati slovenski izvajalci. Če pridem v Španijo, tam slišim špansko glasbo, v Avstriji, glasbo v nemščini in tako naprej. Važno je, da ti nastopi niso samo enkrat, dvakrat letno, pač pa skozi celo poletje, kar mesto želi poživi. Verjamem, da imamo ogromno glasbenikov, ki bi bili pripravljeni nastopati. Turisti z nemško govornega območja bi bili veseli, če bi v Sloveniji slišali tisto glasbo, ki smo jo mi skupaj z Avseniki igrali po celi Evropi.”

Živa glasba bi bila mogoče zelo primerna na osrednjem trgu v Mariboru, pri Astorii ali tam, kjer je bil nekoč hotel Orel. Potrebno bi bilo postaviti nek oder, na njem pa bi morali nastopati slovenski izvajalci.

“Pravzaprav se ne spomnim, kdaj sem nazadnje pel na terasi, zadnje čase se ti nastopi (če ni epidemije) dogajajo po dvoranah,” še razlaga Alfi in dodaja: “Želel bi si, da bi bila živa glasba tudi pri hotelu Bellevue na Pohorju, na Mariborski koči, Poštarskem domu, … Pohorje poleti skoraj umre. Pred nosom imamo takšnega “velikana”, mi pa tega ne znamo izkoristiti. Vzemimo si za vzgled Avstrijce, Nemce in Švicarje, ki znajo svoja smučišča izkoristiti tudi poleti. Mi tega ne znamo. Če zdaj komu rečeš, da boš šel na Pohorje na dopust, tako kot so včasih govorili, se ti zdaj vsak smeji. Jaz vedno pravim, da Pohorje velja za največja štajerska pljuča.”

Želel bi si, da bi bila živa glasba tudi pri hotelu Bellevue na Pohorju, na Mariborski koči, Poštarskem domu, … Pohorje poleti skoraj umre. Pred nosom imamo takšnega “velikana”, mi pa tega ne znamo izkoristiti.

Na vprašanje, ali je v času zaprtja lokalov kaj pogrešal posedanje na terasah, Alfi Nipič odgovarja: “Če bi trdil da ja, bi se zlagal. Pozimi ne posedam na terasah, saj je mrzlo, sam pa tudi ne kadim.