Pismo o nameri za 660 milijonov evrov vreden razvoj mariborskega letališča je za infrastrukturno ministrstvo v delu, ki se nanaša na javno infrastrukturo, mrtva črka na papirju. Kot opozarja državni sekretar Jure Leben, sta zasebni podjetji popolnoma zanemarili, da so vlaganja v javno infrastrukturo zavezana javnemu naročanju.

Pred podpisom pisma, med SHS Aviation in enim največjih gradbenih podjetij na svetu, ni noben obvestil države

Infrastrukturni minister Peter Gašperšič in državni sekretar Leben sta se danes v Ljubljani sestala s predstavniki Aerodroma Maribor. Razpravljali so predvsem o pismu o nameri, ki ga je podjetje SHS Aviation, ki preko družbe Aerodrom Maribor s pomočjo azijskega kapitala upravlja z mariborskim letališčem, novembra v Budimpešti podpisalo z enim največjih gradbenih podjetij na svetu China State Construction Engineering Corporation.

Kot je po srečanju pojasnil Leben, sta z ministrom predstavnike Aerodroma Maribor vprašala o zaključkih tega sporazuma in jih opozorila, da pred podpisom pisma o nameri nihče o tem ni obvestil države, ki je lastnica javne letališke infrastrukture. Dodal je, da na ministrstvu niti niso prepričani, kakšna je sploh vsebina v Budimpešti podpisanega sporazuma.

Edina možnost, da bi lahko kdorkoli izvajal kakršnakoli dela na letališki javni infrastrukturi, je, če bi se naredil javni razpis in bi bila podeljena koncesija

“Mi smo z Občine Maribor dobili nek osnutek, za katerega ne vemo, ali je bil podpisan, ali so bile vmes narejene kakšne dopolnitve. Pojasnili smo jim, da so v sporazumu dveh zasebnih podjetij navedena vlaganja v zemljišča in infrastrukturo, ki niso v njihovi lasti. Dve podjetji sta podpisali sporazum, ne da bi o tem sploh kdaj govorili z lastnikom infrastrukture, torej državo,” je poudaril Leben.

Izpostavil je tudi, da sporazum tako ni izvedljiv v delu, ki se nanaša na javno letališko infrastrukturo, zato je v tem delu sporazum zanje mrtva točka na papirju. “Edina možnost, da bi lahko kdorkoli izvajal kakršnakoli dela na letališki javni infrastrukturi, je, če bi se naredil javni razpis in bi bila podeljena koncesija,” je izpostavil.

Državi v interesu, da letališče v Mariboru zaživi

Pojasnil je, da je ministrstvo Aerodromu Maribor naročilo, naj sporazum pregleda in ga po potrebi dopolni na način, da bo lahko omogočil vlaganja v zasebno infrastrukturo. “Kar pa se tiče javne infrastrukture, pa smo se dogovorili, da bo v kratkem sestanek z lastniki, da vemo, kakšni so njihovi nameni,” je dodal. Na ta način bodo po Lebnovih besedah tudi znali ugotoviti, na kakšen način lahko njim ali kateremu drugemu subjektu z javnim naročilom dajo možnost vlaganja.

“Ministrstvu je v interesu, da letališče zaživi, zato smo jim povedali, da načrtujemo, da bo maja sprejet državni prostorski načrt za prvo fazo podaljšanja letališke steze,” je poudaril državni sekretar. Pojasnil je, da bodo lahko na ta način tudi večja letala vzletala in pristajala na letališču, kar sledi ciljem, da bi tudi vzhodne države povezali z mariborskim letališčem in nadgradili njegov logistični del.

Strani sta na današnjem sestanku spregovorili tudi o izpolnjevanju obveznosti iz pogodbe, ki sta jo marca lani podpisala ministrstvo in Aerodrom Maribor. Leben je med drugim pozdravil današnjo napoved o vzpostavitvi nove letalske povezave.

STA