Na današnji tiskovni konferenci o aktualnem stanju glede epidemije covida-19 so predstavili trenutne razmere v slovenskih bolnišnicah. Bolnišnično obravnavo trenutno potrebuje 391 covidnih pacientov, od tega sta 102 pacienta na intenzivni terapiji. Število bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo ali celo intenzivno nego, raste.

Vodja Oddelka intenzivne terapije na Infekcijski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Matjaž Jereb je uvodoma poudaril, da razmere v državi glede covida niso dobre. Napovedal je: “Koncem tega meseca lahko v bolnišnicah pričakujemo 350 do 400 bolnikov na navadnih in do 130 ali 140 bolnikov na intenzivnih oddelkih. Treba se je zavedati, da so naše kapacitete omejene. Sama postelja je namreč premalo, potrebujemo tudi usposobljeno zdravstveno osebje, ki pa ga lahko dobimo le na neurgentnih oddelkih.”

V UKC Ljubljana se na navadnih oddelkih trenutno zdravi 89 covidnih bolnikov, v povprečju so stari 67 let. Na intenzivnem oddelku se zdravi 37 covidnih pacientov, v povprečju so stari 60 let. Najmlajši covidnih pacient na navadnih oddelkih je star 41 let, na intenzivni negi pa 27 let.

Matjaž Jereb (foto: Vlada Republike Slovenije, Twitter)

Število vseh hospitaliziranih covid bolnikov v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor znaša 62, od tega je na intenzivnem zdravljenju 24 pacientov, na akutnem oddelku pa 38 pacientov. Povprečna starost bolnikov na akutnem oddelku znaša 63,9 let, na intenzivnem oddelku pa 65,4 leta.

Uporabiti moramo vsa orodja za obvladovanje epidemije

Matjaž Jereb je poudaril: “Nihče pred covidom ni absolutno varen. Cepivo ni 100-odstotno učinkovito, nobeno od cepiv ni. Pa vendarle po naših lastnih izkušnjah in številnih raziskavah lahko rečemo, da s cepivom pomembno zmanjšamo odstotek bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično ali intenzivno obravnavo.”

V Sloveniji je danes na navadnih oddelkih 72 % necepljenih covidnih bolnikov in na intenzivnih odstotkih 84 % necepljenih. Ti, ki so cepljeni in so zboleli, so večinoma starejši in s številnimi sočasnimi kroničnimi boleznimi, tudi s hudimi imunskimi pomanjkljivostmi.

Dodal je: “Tudi za ukrepe vemo, da niso 100-odstotni. V javnosti slišimo številne pomisleke proti cepljenju, maskam, testiranju. Bojim se, da za temi pozivi ni dobronamernosti, predvsem pa ne temeljijo na strokovnih argumentih. Ne moremo se strinjati s tem, da epidemiji pustimo prosto pot. v tem primeru nas čaka slab scenarij, nas čaka katastrofa. Uporabimo vsa orodja, s katerimi bomo epidemijo obvladovali. Prvo orodje je cepljenje.”

Vir: Vlada Republike Slovenije, Twitter

Cepijo naj se predvsem otroci, ki imajo kronične bolezni

Strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana Marko Pokorn je razkril, da so bolnišnični oddelki polni otrok z okuženimi dihali: “Trenutno v otroški populaciji prevladujejo virusi, ki povzročajo okužbe dihal.” Dejal je, da so otroke s covidom obravnavali tudi na intenzivni negi.

Poudaril je, da je za otroke, starejše od 12 let, cepljenje priporočeno, za mlajše pa ni odobreno: “Večina umrlih otrok v ZDA v Veliki Britaniji je imela neke osnovne oziroma kronične bolezni. Predvsem priporočam, da se proti covidu cepijo otroci, ki imajo kronične bolezni.” Dodal je: “Zdrav otrok redko pristane v bolnišnici zaradi okužbe s koronavirusom.”

Pokorn je povedal: “Povečano kroženje virusa med otroško populacijo se za zdaj ne kaže v povečanju števila otrok z večorganskim vnetnim sindromom. Ker pa ti primeri navadno sledijo z nekaj tedenskim zamikom, lahko te primere pričakujemo tudi v tem valu.”