Preteklo leto je bilo tudi na področju okolja in globalnih sprememb burno. Vse od Grete Thunberg do podnebnih vrhov in posvetov, prejšnje leto ni puščalo časa za odlašanje. A storiti bi se dalo še mnogo. Kaj nas čaka v letošnjem letu?

Ekologi brez meja, slovenska organizacija, ki se ukvarja z osveščanjem in delovanjem na področju ekologije, poudarijo, da je bilo leto 2020 leto zamujenih mejnikov. Veliko se je namreč govorilo, manj pa storilo. Odmeva predvsem zaključek leta, kot je razočaranje po koncu podnebne konference COP25 še dodatno in tudi dobesedno podžgala ekološka katastrofa v Avstraliji, ki je pokazala, da je zatiskanje oči pred neizogibnim nesmiselno. Podnebne spremembe so in so tukaj.

Svet in okolje v 2020

Evropska komisija je za letošnji marec obljubila drugi paket zakonodaje s področja krožnega gospodarstva, načrtujejo pa tudi novo industrijsko ter podnebno strategijo. Tako se bo zvišal obstoječi cilj glede emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in dodal cilj ogljične nevtralnosti do leta 2050.

Leto je sicer zaključila vsaj ena pozitivna novica, Italija je namreč uvedla davek na nereciklirano plastiko, ki na tono znaša 450 evrov, o tem pa so razmišljali tudi v Bruslju. A pri sprejetju novega davka se pojavi težava, saj ga morajo soglasno podpreti vse države članice, kar se gotovo ne bo zgodilo. Nova Evropska komisija zato zeli spremeniti mehanizem odločanja ter podoben davek vseeno uvesti.

Boj z okoljskimi spremembami pa čaka tudi Slovenijo. Obljubljena sta nam namreč Zakon o podnebni politiki in Dolgoročna podnebna strategija, kaj kmalu pa bo jasno, ali so to le prazne obljube, ali pa podnebno problematiko vlada jemlje resno.

Pa Slovenija?

To poletje se Sloveniji izteče rok za prenos evropskih odpadkovnih direktiv iz leta 2018, kar bi se moralo zgoditi že zdavnaj. Prav tako letos teče čas priprave prenosa direktive o plastičnih izdelkih za enkratno uporabo in ter o morskih odpadkih v pristaniščih, čas pa bi bil tudi, da se sprejme že dalj časa pripravljena reforma Zakona o varstvu okolja, ki bi uredila sanacijo degradiranih območij.

Še mnoge teme zahtevajo našo pozornost ter odgovornost za dejanja. Od hitre mode, do neštetih plastenk ter odpadne hrane, čas je, da ukrepamo. Če ne za nas, pa za prihodnje generacije.