V Slovenijo prihaja nova turška franšiza pekovskih izdelkov, Simit Sarayi

Po poročanju časnika Delo prihaja v Slovenijo turški pekarski velikan Simit Sarayi. Svoja vrata naj bi turška franšiza odprla v Mariboru in Ljubljani, slednje pa pomeni tudi nevarnost za lokalne pekarne.

Za naš osrednji mariborski spletni portal Maribor24 je prihod turškega giganta komentiral direktor nekdanjih Miklavških pekarn Andrej Lešnik. Pravi, da franšiza predstavlja ostro konkurenco. Imajo namreč velikanske  kapacitete in prihajajo s ponudbo, kateri lahko konkurira malokdo. A, kot poudarja, njihovih okusov ne pozna in dodaja, da smo Slovenci kljub vsemu vajeni lokalnih okusov. Turki ne ponujajo le pekovskih izdelkov, pač pa so po besedah Lešnika močni tudi v slaščičarstvu in ponudbi tako imenovanega “street fooda”, po katerem posega tudi vedno več Slovencev.

Prilagajajo se okusom lokalnega trga

Njihova prednost je vsekakor tudi prilagajanje ponudbe lokalnemu trgu. “Velike trgovske verige se odločajo na osnovi profita, hitro se prilagajajo okusom. V franšizi v Düsseldorfu denimo ponujajo prave bavarske preste,” komentira Lešnik za naš portal. Franšizo v Sloveniji smo že kontaktirali in povprašali glede nabave surovin, a na njihov odgovor še čakamo. Nam je pa Lešnik povedal, da sam meni, da bodo kupovali tudi lokalne sestavine, navsezadnje se prilagajajo našemu trgu in za uspeh potrebujejo lokalne okuse. Če bo franšizi v Sloveniji zagotovljeno mesto med giganti, je sicer težko napovedati. Navsezadnje tudi Mlinar ne žanje zaželenih uspehov, nemška franšiza Back Werk pa je Slovenijo docela zapustila in tako pustila priprta vrata za turško franšizo.

V enem dnevu naredijo toliko, kot lokalna pekarna v celem letu

Kot še pojasnjuje Lešnik, ima turška franšiza ogromne obrate. “Njihovi izdelki so predpripravljeni v velikih tovarnah, kjer v enem dnevu naredijo toliko kot v manjših pekarnah v celem letu,” pojasnjuje. Tudi sicer Slovenci uvažamo že 30 odstotkov pekovskih izdelkov. Nabavi se zamrznjene, tukaj pa se jih speče. “Nedvomno izdelki, uvoženi iz oddaljenih držav zahtevajo tudi nekaj tretiranja s kemijo, da se sploh obdržijo,” pravi. Multinacionalke sicer nahranijo velik delež svetovnega prebivalstva, a za ceno osiromašene, poceni prehrane. Kljub temu, da dajemo Slovenci zadnje čase vedno več prednosti kvaliteti pred kvantiteto in kupujemo lokalno, ostaja vprašanje, kako bomo sprejeli novega prišleka.