Crnjac je v predstavitvi lanskega končnega poročila članom sveta zavoda na današnji seji povedal, da je na njihovo delovanje v začetku leta 2022 še močno vplivala epidemija covida-19. Zaradi velikih obremenitev so bili priča odhodom zaposlenim, dodaten izziv za poslovanje bolnišnice pa so predstavljale podražitve energentov in materialov. “Kljub temu smo povečali obseg dela ter zniževali stroške pri nabavah in zalogah, še vedno pa ostaja težava podcenjenost terciarja dve,” je dejal.

Poudaril je, da so v drugi polovici leta stalno zmanjševali izgubo, zato je s končnim poslovnim rezultatom zadovoljen, čeprav je sprva napovedoval uravnoteženo poslovanje. “Pred slabima dvema letoma je imela ta bolnišnica sedem milijonov evrov minusa, stalno se izboljšujemo, nimamo likvidnostnih težav ali dolgov, zato menim, da smo na pravi poti,” je ocenil Crnjac in napovedal, da bo 2023 “leto stabilizacije in nadaljnjih izboljšav našega dela”.

Nekatere člane zmotila slaba izrabljenost medicinske opreme

Predsednik sveta zavoda Aleš Šabeder je označil lansko poslovanje UKC Maribor kot “solidno”. “Zmeraj je lahko boljše, a sem zadovoljen, glede na to da je bil novi svet zavoda ob polletju soočen z več kot tri milijone evri izgube,” je dejal. “Še posebej me veseli, da je bilo za približno deset milijonov evrov ustvarjenega dodatnega programa, kar pomeni, da je bilo veliko narejenega na skrajševanju čakalnih vrst,” je dodal.

V obravnavi letnega poročila je nekatere člane sveta zavoda zmotila slaba izrabljenost drage medicinske opreme, a je vodstvo kliničnega centra pojasnilo, da navedeni podatki niso zanesljivi, saj še čakajo podrobnejša navodila, kako jih beležiti.

Člani sveta zavoda so poročilo sprejeli, so pa do naslednje seje zahtevali podrobnejše poročilo o obvladovanju tveganj in poročilo notranje revizije o nerealiziranih priporočilih za izboljšanje poslovanja.

Več pomislekov so imeli pri seznanitvi z oceno poslovanja UKC Maribor za letošnji januar, ki kaže presežek odhodkov nad prihodki okoli 430.000 evrov. To je nekoliko bolje kot januarja lani, a kljub temu je svet zavoda pozval upravo, naj mesečno spremlja realizacijo po klinikah, da bodo lažje obvladovali položaj.

V pregledu podjemnih pogodb se je izkazalo, da so v UKC Maribor lani sklenili 491 podjemnih pogodb in izdali 626 soglasij zaposlenim za delo drugod. Članica sveta zavoda Mojca Gornjak je opozorila na primer, ko je zaposleni na radiologiji novembra lani delal po podjemni pogodbi 253 ur, kar upoštevaje redno delo pomeni, da je cel mesec delal vsak dan 20 ur. Član Marjan Mačkošek pa je kot zaskrbljujoče izpostavil dejstvo, da več kot 25 odstotkov zaposlenih v UKC dela po podjemnih pogodbah ali drugod.

Čakalne dobe se ne zmanjšujejo

Crnjac je pojasnil, da je večina podjemnih pogodb sklenjena za izvajanje programov za skrajševanje čakalnih dob, zato njihovo veliko število ne bi smelo biti težava. Bodo pa preučili sporne primere, da preverijo, če prihaja do morebitnih nepravilnosti, je zagotovil.

Čakalne dobe se sicer ne zmanjšujejo. Na začetku januarja 2022 je na prvo zdravstveno storitev čakalo 38.405 pacientov, konec decembra pa 51.191, kar je 33 odstotkov več kot v začetku leta. Vodstvo kliničnega centra je pojasnilo, da je tako zaradi stalno naraščajočega priliva bolnikov.

Crnjac je izpostavil tudi po njegovih besedah uspešno izvajanje investicij. Lani so zaključili selitev oddelka za pljučne bolezni in izgradnjo dvigal v kirurški stolpnici. Gradbena dela za nadgradnjo onkološkega oddelka se bodo po njegovih napovedih začela najkasneje maja letos in pred poletjem tudi prenova prostorov pljučnega oddelka v negovalno bolnišnico. Slednja mora biti zaključena do konca tega leta.

Izgradnja nove infekcijske klinike naj bi se začela prihodnje leto, stekle pa so priprave na postavitev covidne kontejnerske bolnišnice. Letos naj bi se začela še širitev kardiokirurške intenzivne enote, Crnjac pa upa tudi na čimprejšnjo nadgradnjo urgentnega centra.

Pojasnil je, da so ta teden prejeli dopis ministrstva za obrambo, da je pristajališče za helikopterje znotraj UKC Maribor premajhno. Ker v kliničnem centru ne pristajajo na predlog, da bi helikopterji znova pristajali v vojašnici, bodo poskušali začasno razširiti pristajališče na bližnja parkirišča. Pravi helioport je predviden na vrhu urgentnega centra, ko bo ta zgrajen v celoti – pred leti so ga zgradili samo do prve faze.

STA