Potem ko je aprilsko sejo mariborskega mestnega sveta zaznamovala burna razprava na temo Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor (JMSS), so v slednjem danes pripravili javno predstavitev njihovega delovanja in projektov. Poslušati jih je prišlo le sedem od skupno 45 mestnih svetnikov.
Prodajajo najbolj dotrajana stanovanja za kritje stroškov
JMSS Maribor je bil ustanovljen leta 2001 in si ga deli šest občin na čelu z Mestno občino Maribor, ki ima 81-odstotni delež. Z najemninami in subvencijami letno zbere 3,6 milijona evrov, od tega tekoče poslovanje pobere tri milijone evrov. Za nujna vlaganja v stavbe oziroma stanovanja letno odštejejo dober milijon evrov, primanjkljaj na računu pa pokrivajo s prodajo najbolj dotrajanih stanovanj. Za to se po besedah direktorice Tanje Vindiš Furman odločajo tudi zato, ker njihovo vzdrževanje terja visoke stroške.
Se večajo cene neprofitnih najemnin?
Tako se število stanovanj, ki jih imajo na voljo, zmanjšuje, namesto da bi se povečevalo, kot to želijo občine soustanoviteljice. Lani tako niso uspeli kupiti nobenega dodatnega stanovanja. Skupno imajo trenutno nekaj več kot 2000 stanovanj. Direktorica je ob tem opozorila, da je neprofitna najemnina nespremenjena že vse od leta 2003, medtem ko stopnja inflacije od decembra 2003 do decembra 2018 znaša 32,5 odstotka. “Pobrane neprofitne najemnine zadoščajo za redne stroške, zmanjka pa denarja za investicijsko vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda in nove investicije,” je opozorila.
Prepuščeni samim sebi
Spomnila je, da občine soustanoviteljice kljub zakonski obvezi ne zagotavljajo sredstev za delovanje sklada, prav tako ne zagotavljajo dodatnega namenskega premoženja s prenosom stanovanj po zaključenih denacionalizacijskih postopkih, zato se morajo v celoti znajti sami. Težave imajo tudi z najemniki – v zadnjih dveh letih beležijo porast najemnikov v osebnih stečajih in odpisov terjatev pokojnih najemnikov, ki niso zapustili premoženja.
Energetska prenova na Engelsovi zgolj na plečih sklada
Njen sodelavec Miha Glavič je predstavil načrtovane projekte, med drugim energetsko prenovo stanovanj na Engelsovi ulici, glede katere so imeli mestni svetniki na aprilski seji velike pomisleke. Predstavnik županove svetniške skupine Aljaž Bratina, ki se je udeležil današnje predstavitve, je na primer podvomil, da je tako visoka investicija upravičena, saj je objekt star šele 25 let.
Obnova se ocenjuje na 1,4 milijona evrov, od tega naj bi pol milijona evrov pridobili iz kohezijskih sredstev. Prav zaradi tega se upravi sklada zdi investicija smiselna. Ni pa po besedah Glaviča možno, da bi najemnikom po obnovi zaračunali višjo najemnino, saj slovenska zakonodaja tega ne dopušča.
Ta projekt bo ponovno na seji mestnega sveta v ponedeljek, že zdaj pa je jasno, da občina ne bo prevzela večjega dela investicije, kot je to obljubil prejšnji župan Andrej Fištravec. Novi župan Saša Arsenovič je finančno breme prenesel na sklad.
STA
