Forum slovanskih kultur in Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor sta v kompleksu nekdanjega nacističnega taborišča Stalag XVIII D v mariborski četrti Melje priredila 2. mednarodno srečanje strokovnjakov muzealcev iz različnih držav na temo Zgodovina in kultura. Besedaje tekla o kulturnih ustanovah in njihovi vlogi v družbi.
V Rusiji muzejem dali posebno vlogo, vanje vlagajo visoka sredstva
Po besedah direktorice Foruma slovanskih kultur Andreje Rihter so se osredotočili na vlogo muzejev v današnji družbi. “Največ novosti je namreč prav na tem področju. Če samo pogledamo Rusijo, tam so v novi kulturni strategiji, sprejeti leta 2016, dali posebno vlogo muzejem in v to vlagajo visoka sredstva,” je pojasnila v izjavi za medije.
Vsebinsko je mednarodna konferenca namenjena opominu na grozote fašizma in nacizma, zato gre za vzpostavljanje povezav med podobnimi evropskimi ustanovami in muzeji s tega področja. “Novi muzeji druge svetovne vojne so se nedavno odprli na Poljskem in Češkem, torej v državah, ki prej tega niso poznale. Zdaj pa spoznavajo, kako pomembne so bile vrednote in kaj je zmaga nad fašizmom pomenila. Pri nas v Sloveniji je situacija malce drugačna,” je dodala.
Ruski muzej v Mariboru naj bi bil prostorsko urejen do 2020
Beseda je tekla tudi o razvoju bodočega ruskega muzeja in raziskovalnega centra v Mariboru, v kateri naj bi se zavezali sodelovanju pri raziskovanju relikvij druge svetovne vojne in ohranjanju zgodovinskega spomina o skupnem boju narodov Evrope proti nacizmu in fašizmu.
Omenjeni muzej je vsebinsko začel delovati konec lanskega leta, prostorsko pa naj bi bil urejen leta 2020. Po besedah direktorja nedavno ustanovljenega Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne Maribor Janeza Ujčiča bi radi slovesno odprtje muzejsko obnovljenih prostorov nekdanjega nacističnega taborišča Stalag XVIII D izvedli ob 75. obletnici zmage nad fašizmom. Med drugim pričakujejo udeležbo ruskega predsednika Vladimirja Putina, saj bo vzpostavitev muzeja po napovedih financirala Rusija.
Celoten projekt vzpostavitve muzeja je ocenjen na 2,5 milijona evrov
“Čaka nas še veliko dela. Sklep o investiciji še čakamo. Določena donatorska sredstva s strani Ruske federacije in vladnih ustanov so že bila nakazana za delno opremo konferenčnih sob in pisarniških prostorov, čakamo pa še preostala sredstva za obnovo, ki je zelo zahtevna,” je pojasnil Ujčič.
Idejno zasnovo muzeja sta pred leti izdelala arhitekta Mateja Katrašnik in Tomaž Kancler, celoten projekt vzpostavitve muzeja pa je ocenjen na 2,5 milijona evrov.
Med drugo svetovno vojno je bil kompleks opuščenega skladišča v Melju del nemškega nacističnega ujetniškega taborišča, imenovanega Stalag XVIII D. V tem objektu je bilo med septembrom 1941 in marcem 1942 v nehumanih razmerah nameščenih več tisoč ruskih vojnih ujetnikov in večina jih je zaradi izčrpanosti, podhranjenosti ali bolezni tam tudi umrla. Po ocenah je tam umrlo več kot 5000 ljudi.
