Pri delu na daljavo gre pogosteje kot pri delu v  prostorih delodajalca za poseg v osebni čas in prostor zaposlenih, poleg tega ljudje potrebujemo medosebno interakcijo s sodelavci in sodelavkami. Veliko, predvsem mlajših, si tudi želi več fizičnih stikov s sodelavci in sodelavkami in tudi nadrejenimi. Mnogi delodajalci pa tudi poročajo, da je delo od doma uničilo inovativnost, ki jo žene predvsem izmenjava mnenj in izkušenj. Mnoga podjetja so opisano že opazila pri svojih zaposlenih in iščejo različne rešitve. Citigroup je napovedal, da njihovi zaposleni ob petkih ne bodo več imeli sestankov prek Zooma, LinkedIn pa zaposlenim omogoča plačano bolniško zaradi posledic izgorelosti zaradi dela od doma. 

Delo na daljavo in torej izven ustaljenega delovnega prostora sicer nudi veliko prednosti, vendar povzroča tudi zelo veliko negativnih posledic. Seveda delo na daljavo že pred epidemijo ni bilo nekaj, kar ne bi poznali in bi nam bilo popolnoma tuje. Pa vendar – šlo je za specifične poklice in opravljalo ga je malo ljudi. Epidemija je, tako kot tudi na drugih področjih, prinesla veliko spremembo in kar naenkrat bi morali od doma delati skoraj vsi. Tudi tisti, ki za to nimajo prostorskih pogojev in ki tega tudi niso vešči. In – bodimo odkriti – delo na daljavo je predvsem tudi velik izziv za vodenje, saj tudi vodje niso vešči vodenja na daljavo.

Raziskave – in v zadnjem času jih je bilo narejenih kar nekaj – dokazujejo, da veliko več zaposlenih, ki so prisiljeni opravljati delo na daljavo, poleg vsega ostalega izraža tudi velik občutek stresa. Zaradi tehnološkega napredka postaja delo na daljavo čedalje pogostejša oblika dela, pa vendar – ne moremo je uvesti in kot splošno obveznost uveljaviti preko noči. Poleg tega je delo na daljavo mogoče le za določena delovna mesta in postavlja se vprašanje kaj to pomeni s stališča neenake obravnave oz. diskriminacije za tiste, ki dela na daljavo ne morejo opravljati.

Mednarodna organizacija za delo opozarja, da zaposleni izven konvencionalnih delovnih prostorov niso enotna kategorija in da obstajajo razlike med zaposlenimi, ki delo redno opravljajo od doma, visoko mobilnimi zaposlenimi, ki delajo na različnih lokacijah ter tistimi, ki imajo delovni čas razdeljen med pisarniškim in terenskim delom. Hkrati ugotavlja, da so ti zaposleni sicer zelo produktivni, a hkrati podvrženi tveganju daljšega delovnika, večje intenzivnosti dela in mešanja osebnega in službenega življenja. Ugotovitve so pokazale, da delavci vseh treh kategorij trpijo zaradi stresa in nespečnosti in to občutno bolj kot tisti, ki delajo v prostorih delodajalca. In razlike niso majhne! Kar 41 odstotkov mobilnih zaposlenih občuti določeno stopnjo stresa, medtem ko ga med stacionarnimi delavci občuti le 21 odstotkov. Prav tako je kar 42 odstotkov zaposlenih, ki delajo od doma ali na različnih lokacijah, potožilo, da trpijo za nespečnostjo, medtem ko delež nespečnih v ustaljenem delovnem prostoru znaša 29 odstotkov.

In kar je še zanimivo: vidne so tudi generacijske razlike! Presenetljivo se z izzivi dela od doma bolje soočajo starejše generacije, kar 61 odstotkov jih meni, da so trenutno zelo uspešni pri svojem delu. Medtem mladi, predvsem pripadniki generacije Z (stari od 18 do 25 let), ki so v večini primerov ravno začeli s prvo redno službo v življenju, poročajo o boju med uravnoteženjem zasebnega življenja in službe. Pritožujejo se nad pomanjkanjem motivacije za delo, počutijo se neslišane med sestanki in ne vidijo svojega doprinosa.

Na drugi strani pa je dejstvo, da ima veliko podjetij tudi neposredne koristi od dela od doma. Tehnološki velikani si manejo roke zaradi skoka prodaje njihov orodij in storitev, ki omogočajo delo od doma. Spletne medijske hiše beležijo zgodovinsko visoko obiskanost in naraščajoče prihodke od naročnin na njihove storitve. Prodaja spletnih trgovcev je na rekordnih ravneh, ker si ljudje krajšajo čas in odganjajo dolgčas z nepotrebnimi nakupi prek spleta. Korporacije si manejo roke, ker plačujejo manj za pisarne, hkrati pa lahko upravičijo zaposlitev ljudi s celega sveta, predvsem od tam, kjer so plače veliko nižje.

 Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.