Mariborčanka Jolanda Roškar, znana pod vzdevkom Jolika, je piercerka, za katero je že 19 let dela. Skorajda ni Mariborčana, ki je ne bi poznal. Vstavljanje nakita je njen poklic, a do tega je prišlo zgolj slučajno: »Uveljavljeno pierserko Lejo, ki me je dela naučila, sem spoznala na enem izmed koncertov, kjer je pela v underground punk bendu. Videla sem pirsing pod ustnico, ki mi je bil takoj všeč. Imela je prvi pirsing studio v Sloveniji. Nato sva se osebno spoznali, nedolgo za tem sem šla k njej na posvet, iz katerega je nastala učna ura. Sledile so nadaljnje«.
FOTO: Osebni arhiv
Ljudje se zgražajo
»V Sloveniji smo preveč zadrti, še vedno lahko s pirsom privedeš ljudi do grdih pogledov in zgražanja,« pove Jolanda in doda, da so le 20 kilometrov stran, v Avstriji, reakcije čisto drugačne. Nobenih grdih pogledov, kvečjemu pozitivna zainteresiranost ljudi. Sama ima poleg uhanov v ušesih, še sedem piercingov drugod po telesu.
Ozirajo se na ceno in ne na kvaliteto
V 19-ih letih dela se je spremenilo mnogo stvari, med drugim tudi sama kvaliteta dela in materiali. Pri delu je zelo pomembna izbira pravilnega pribora, igel oz. kanil za delo, sterilizator, itd,.. A vedno več je takšnih, ki pri delu niso profesionalni. Ti se ne zavedajo, da škodijo sebi in strankam. »Razlog je tudi ekonomska kriza. Ljudje iščejo možnosti zaslužka in mislijo, da za to delo ni potrebno dosti znanja in vložka. Nekateri slabi piercerji ponujajo vikend izobrazbo za 500 evrov ali več«.
»Zardi slabe izkušnje si marsikdo več ne da narediti piercinga. No, pa da ne kritiziram samo teh, tudi ljudje se premalo zavedajo, da to ni samo luknja, ki zaceli po treh dneh. Potrebna je celota: dober material, nega, zdrav imunski sistem.. Določene piercinge je treba še posebej nadzorovati.«
FOTO: Osebni arhiv
Kljub prepovedim še nekateri vedno luknjajo s »pištolami« ali pa vstavljajo nevarne uhane z ostrimi konicami.
»Včasih se počutim kot doktor House«
Velikokrat se srečuje z nezadovoljnimi strankami, ki pridejo k njej od drugod, da jim pomaga. »Vnetja se da lepo pozdravit. Pri alergiji se menja nakit, tudi bulice se da rešiti. Včasih pa se počutim skoraj kot dr. House.«
Piercing je rana, na kar ljudje radi pozabijo
»Marsikdo se ne informira dovolj o samem posegu, piercing je vendar poseg v telo. Je rana, na kar pa ljudje hitro pozabijo in nato prihaja do vnetih in alergij. Žal se odločajo za to tudi zgolj zaradi trenda in ne, ker mu je tisti uhan dejansko všeč,« pove. Par let nazaj so bili aktualni dermali, okoli štiri leta nazaj triple pirsingi na ušesih, od lani septum, z letošnjim poletjem pa predel dekolteja.
FOTO: Osebni arhiv
Za seboj ima tudi spisek anekdot
Zgodijo se ji pa tudi takšne stvari: »Kliče punca, ki se dere preko telefona, da se ji je zagnojil uhan in sprašuje kaj naj naredi. Jo poslušam in ko pridem do besede, vprašam, ali je uporabila fiziološko raztopino. In dobim odgovor: ah kje pa, saj pa to se naredi doma, vzameš posodo, sol noter, vodo s pipe, zmešaš in vliješ. Ne veš ali se naj smejiš ali jočeš.«
Luknjanje pri 68 letih
Pri delu ima starostno omejitev 14 let. Razloga sta etična: »Vpliva lahko na celjenje, slabšajo hormonske spremembe pri mladih. Uradne omejitve s strani pravnih organov ni, ampak vsi dobro situirani studiji, mlajšim ne delajo.« Nekoliko nižja, pet let, je meja za luknjanje ušesnih mečic. Meni, da so otroci takrat dovolj stari, da razumejo za kaj se gre in se zavestno odločijo. »S silo ni dobrih rezultatov, lahko nastanejo grdo narejene luknje.« Pošali se tudi, da navzgor ni starostne omejitve, najstarejša stranka, ki jo je imela, si je dala pri 68-letih, luknjat popek.
Naslednje leto praznuje 20 let
Jolanda ima za seboj konkretno kilometrino. Naslednje leto bo dopolnila 20 obletnico delovanja. V tem času je skozi njeno roke šlo najmanj 15.000 piercingov. Ob koncu pa bralcem sporoča: »Vedno se pred posegom dobro pozanimajte. Gre za več kot zgolj luknjo v telesu.«
