O fantaziji in znanstveni fantastiki kot literarnem žanru so mnenja deljena. Nekateri so nad njo navdušeni, nekateri pa jo niti ne uvrščajo med »resno« literaturo. O tej temi nam lahko najlažje pojasni Dr.Zoran Živković, ki je evropsko in svetovno znan avtor. Napisal je več kot 20 knjig s tega področja. Prav tako na fakulteti v Beogradu predava o tej literarni zvrsti. Velja za srbskega pisatelja, ki ima največ knjig prevedenih v tuje jezike. Njegova dela je mogoče prebirati v več kakor dvajsetih jezikih, med njimi so japonščina, korejščina in tudi slovenščina. Njegova knjiga Knjižnica (Biblioteka) je leta 2003 prejela Svetovno nagrado za fantazijo (World Fantasy Award). Leta 2017 so avtorja počastili z nagrado »Evropski veliki mojster znanstvene fantastike« (The ESFS Grand Master Award) na konvenciji evropskih ljubiteljev znanstvene fantastike, ki je bila junija 2017 v Dortmundu v Nemčiji.
Postavili smo mu vprašanje: »Je lahko znanstvena fantastika in na splošno spekulativna fikcija tudi vrhunska literatura?« Odgovoril je: »Znanstvena fantastika je imela možnost priključitve h književnemu mainstreamu. Nekaterim ZF delom je to tudi uspelo – prvenstveno mislim na Stansilava Lema, brata Strugacki in Ursulo Le Guin. Ni naključje, da je Harold Bloom uvrščen v kanon 20. stoletja (The Western Canon). Krivda za to, da ZF dela ne dosegajo več vrhov prozne umetnosti, je naprej na strani založniških hiš angleškega govornega področja, ki komercialnost vedno postavlja pred umetniško. Seveda je škoda, da je tako izpadlo, kajti fantastika na splošno nosi ogromen umetniški potencial. Namesto da bi za sabo pustili trajna umetniška dela, so mnogi ZF pisci raje izbrali možnost, da obogatijo. Zanima me, kako na to izbiro gledajo proti koncu svojih karier …«
Vprašanje: »Se vam zdi, da znanstveni fantastiki kot delu umetnosti škodi, ker pod to »blagovno znamko« prodajajo tudi izdelke, ki zagotovo ne sodijo v ta predal?«
Odgovoril je: »Da bi v prozi – kakor koli se zdi fanom posebna, je ZF samo ena od oblik prozne fantazije – smeli računati na doseganje vrhov, je eden od predpogojev, da ne pripadate nobenemu predalčku in se na vaše delo ne lepi nobena etiketa. Predalčki in etikete so samo tehnične oznake, ki si jih je izmislila založniška industrija, da bi lažje prodajala svoje proizvode. Neomejena svoboda proznega ustvarjanja se začne tam, kjer vas ni strah, kako se bo vaša knjiga odrezala na trgu.«
Zadnjo soboto dopoldne (31. marec 2018, od 10:00 do 13:00) se bomo v Bralnici v 2.nadstropju trgovskega centra City (trgovina Karakondžula) vprašali, če te trditve držijo. Dan bomo preživeli med fantazijskimi in znanstveno fantastičnimi romani. Spomnili se bomo nedavno preminule svetovno znane pisateljice tovrstne literature Ursule Kroeber Le Guin. Prav tako se bomo seznanili s sodobnimi slovenskimi pisatelji spekulativne literature. Pisatelj Andrej Ivanuša bo predstavil svojo zadnjo zbirko spekulativnih zgodb Na robu sveta in prebral eno od zgodb iz te knjige. Ob tem se bomo vprašali še: Le kje so vsi ti Nezemljani? in razmišljali o življenju na drugih planetih.
https://www.facebook.com/events/1023662927790900/
http://www.proandy-sp.si/index.html
*(Citat Andrej Ivanuša, marec 2016)
