Agencija za varnost v prometu (AVP) bi še strožje kaznovala voznike, ki sedejo za volan pod vplivom alkohola, prav tako pa tudi tiste, ki med vožnjo telefonirajo.

Vožnja pod vplivom alkohola kot kaznivo dejanje

Igor Velov, direktor je za osrednji mariborski spletni medij Maribor24.si povedal, da so se za omenjene predloge odločili na podali analiz, izkušenj in raziskav prometnih nesreč ter vseh podatkov minulega 10-letnega obdobja. »Ugotavljamo, da je potreben ukrep na področju alkohola. Predlagamo, da se dovoljena stopnja alkohola v krvi zniža z 0,5 na 0,2 promila, 18 kazenskih točk pa se lahko kršitelju izrečejo že pri 0,8 promila in ne več 1,1, kot velja doslej. Vožnja pod vplivom alkohola, če ima voznik več kot 1,1 promila, pa se naj opredeli kot kaznivo dejanje,« je poudaril Velov in nadaljeval, da pri alkoholu znižujejo le stopnje, medtem ko kazni ostajajo iste.

Zavedanje posledic še preden sedemo za volan

V slovenski zakonodaji je to dejanje sicer opredeljeno kot kaznivo dejanje, a ob pogoju, pravi Velov, da voznik koga tudi ogroža. »V praksi to pomeni, da mu dokažejo ogrožanje le takrat, ko se kaj zgodi. Takrat je po mnenju agencije prepozno, zato je že sama udeležba v prometu v takšnem stanju tako huda grožnja, ki jo je treba opredeliti kot kaznivo dejanje,« razlaga Velov. Voznik se po njegovem mnenju mora zavedati posledic že preden sede za volan, ne pa šele takrat, ko kaj stori.

Uporaba telefona med vožnjo vedno hujši problem

Pri uporabi mobilnega telefona med vožnjo se AVP zavezama, da se tovrstna kršitev opredeli kot hujši prekršek in bi bila zanj predpisana strožja kazen. »Dejstvo je, da je telefon del našega vsakdana, pravzaprav del našega življenja. Na podlagi analiz in raziskav smo ugotovili, da 75 odstotkov voznikov priznava, da uporabljajo mobilni avtomobil med vožnjo, kar pomeni, da je ta odstotek verjetno višji in še raste. To pomeni, da je njegova uporaba v prometu vedno hujši problem, zaradi njega pa nastaja tudi vedno več hujših prometnih nesreč,« je dejal Velov in dodal, da je po mnenju agencije treba ta prekršek ostreje kaznovati. To pomeni, da za prekršek ne bo več treba plačati 120 evrov, ampak 250 in 3 kazenske točke.

Skrajšanje postopka pri prekrških

Sogovornik še pravi, da se del njihovih predlogov nanaša na zakon o pravilih cestnega prometa in zato je pristojno infrastrukturno ministrstvo, del pa na prekrškovne postopke, za katerega je pristojno ministrstvo za pravosodje. »Želimo tudi, da se skrajša postopek pri prekrških, saj mora policija veliko truda, energije in kadrovskih resursov nameniti za sam postopek, kar pomeni, da je tak nadzor neustrezen ali neučinkovit. Postopke je treba skrajšati,« je poudaril Velov in sklenil, da so predloge posredovali naprej ter se o njih že usklajujejo.