Področni Zakon o pravilih cestnega prometa izrecno določa, da “pešci ne smejo stopiti na avtocesto in hitro cesto ali hoditi po njej”. K sreči tovrstni primeri niso pogosti, letno nekaj deset, lahko pa se končajo tragično, so za nas pojasnili na Darsu. A se žal vedno znova zgodi, da se posamezniki znajdejo na avtocestah. Tako se je zgodilo tudi 24. oktobra letos.

Bolj pogosto pešci (in kolesarji, kar je tudi prepovedano) zaidejo na avtocesto in hitro cesto na območju mest.

Če pride do okvare, je obvezen svetlobni brezrokavnik, prav tako se je treba umakniti za varnostno ograjo. “Zgodilo se je že, da je cela družina sedela na ograji in so jim noge bingljale na odstavni pas. To je skrajno neodgovorno, saj je tudi na odstavnih pasovih prišlo do tragičnih nesreč,” so dodali na Darsu.

Takšna dejanja so zelo nevarna in zmanjšujejo stopnjo varnosti na avtocestah in hitrih cestah.

Zaradi visokih hitrosti so posledice lahko hude

Pri hitrosti 130 kilometrov na uro, kolikor znaša omejitev hitrosti na avtocesti, voznik v sekundi prevozi več deset metrov, njegov reakcijski čas pa je okoli dve sekundi, če spremlja promet. To pomeni, da lahko voznik pešca na avtocesti opazi prepozno, vsak nepredviden odziv posameznika pa lahko vodi tudi do nesreče s hujšimi posledicami. Zato “sprehode” po avtocesti močno odsvetujejo.

Prepoved hoje po avtocesti in hitrih cesti skladno z določbami navedenega zakona ne velja za:

  • policiste in vojaške policiste pri opravljanju uradnih nalog;
  • osebe, ki opravljajo ogled prometne nesreče ali so vključene v ogled;
  • zdravstvene delavce, gasilce in druge osebe, ki nudijo in zagotavljajo potrebno pomoč;
  • inšpektorje, pristojne za nadzor cest in druge pooblaščene delavce, kadar nadzirajo stanje cest, ter upravljavce cestninskih cest, kadar izvajajo nadzor;
  • pooblaščene uradne osebe finančne uprave pri opravljanju njenih nalog;
  • delavce, ki delajo na označenem gradbišču na avtocesti in hitri cesti;
  • delavce izvajalca rednega vzdrževanja cest in cestninske blagajnike pri opravljanju delovnih nalog;
  • izvajalce izrednega prevoza, ki zaradi okvare vozila obstanejo na avtocesti, pri označevanju ovire ali pomagajo pri prehodih preko cestninskih postaj ali gradbišč ter
  • voznika ali potnika vozila, ustavljenega v sili na odstavnem pasu.

Med hojo po avtocesti in hitri cesti morajo nositi odsevna in dobro vidna zgornja oblačila živo rumene, oranžne ali živo rdeče barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve.

Navedeni zakon tudi določa, da se z globo 150 evrov kaznuje za prekršek voznik ali pešec, ki ravna v nasprotju z določbo, da “pešci ne smejo stopiti na avtocesto in hitro cesto ali hoditi po njej”. Z globo 80 evrov se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ne upošteva pravila nošenja odsevnega dobro vidnega zgornja oblačila.

Tako ravnamo na avtocesti pravilno

V družbi Dars namenjajo precej aktivnosti ozaveščanju o pravilni in varni vožnji po avtocesti.

“Tako smo sodelovali tudi pri filmu, kako ravnati v primeru, da moramo ustaviti vozilo na avtocesti in iz njega izstopiti. Zgodi se na primer, da nas iz prometa na odstavni pas povsem neprostovoljno izključi okvara. Poskrbimo za dobro vidnost, drugim voznikom jasno pokažimo, da je na cesti ovira.”

Foto: Posnetek zaslona.

Voznik naj vozilo v takem primeru najprej umakne na varno, torej na odstavni pas oz. na skrajni desni rob odstavnega pasu. Pred tem naj, če je le mogoče, zapelje do najbližjega t. i. stebrička SOS, vključi vse štiri utripalke in že v avtomobilu ali takoj ob izstopu iz njega obleče odsevni jopič. Iz vozila izstopi previdno, morebitni sopotniki naj bodo na varnem za zaščitno ograjo. Na večjo razdaljo od vozila naj postavi varnostni trikotnik, posebno v neznanem okolju za klic na pomoč namesto mobilnega telefona uporabi stebriček SOS, saj tako natančno sporoči, kje se nahaja.

Ko hodi po odstavnem pasu, se mora gibati čisto ob zunanjem robu odstavnega pasu oz. po možnosti kar za jekleno varnostno ograjo, pri čemer mora ponoči ali v slabi vidljivosti predhodno preveriti teren izza ograje. V primeru avtoceste oz. hitre ceste brez odstavnih pasov vozilo zapelje do odstavne niše, saj je v vsaki niši tudi stebriček SOS, če pa to ni mogoče, pa čimbolj na skrajni desni rob voznega pasu ali celo izven njega.

“Izogibati se moramo hoji po voznem ali prehitevalnem pasu avtoceste. Dejstvo pa je, da je pomoč vozniku je lahko ključna za preživetje poškodovanih. Svoje vozilo v primeru nezgode drugega vozila umaknimo na varno, na odstavni pas, na primerno razdaljo od kraja nesreče. Potem, ko nujno in najprej zavarujemo kraj nesreče, da ne bi prišlo do novih naletov, posebno je to pomembno ponoči in v primeru slabe vidljivosti. Stebriček SOS uporabimo za klic na pomoč. Šele nato pomagamo ponesrečencu.”

Foto: Dars.

Telefoni SOS so nameščeni na vsaka dva kilometra

T. i. telefoni SOS so ob celotnem avtocestnem križu na razdalji približno dva kilometra. S pritiskom na tipko uporabnik vzpostavi neposredno povezavo z operaterjem v nadzornem centru, s tem se tudi avtomatsko locira lokacija in vzdrževalci Dars se po obvestilu operaterja odpravijo na to mesto, kjer nato ustrezno zavarujejo kraj dogodka, po potrebi organizirajo vlečno službo ipd.

V primeru nesreče namreč delavci Darsa iz pristojne avtocestne baze aktivno sodelujejo v reševanju, predvsem čimprej zavarujejo kraj nesreče, ko službe v intervenciji opravijo svoje delo (gasilci, medicinska pomoč, policija…)poskrbijo, da so posledice nesreče odstranjene, vozišče očiščeno in znova vzpostavljeno ustrezno in varno stanje vozišča.

Sicer pa vozniki v tovrstnih situacijah lahko pokličejo tudi Prometno informacijski center na kratko številko 1970, od koder bodo operaterji obvestili pristojno avtocestno vzdrževalno bazo. Te so locirane ob avtocestnem križu, vsaka je pristojna za določeno območje. Ali kar na Policijo.

Po “sprehodu” na avtocesti le 18 ljudi nepoškodovanih

“Naš cilj je, da bi z zbranimi posnetki vplivali na zavedanje o posledicah nepravilnega ravnanja voznikov na avtocestah – neposredno in na podlagi resničnih dogodkov. Z zavedanjem posledic pa želimo zvišati raven prometne kulture ter izboljšati prometno varnost v državi, saj menimo, da za varnost na cesti lahko največ naredimo mi, vozniki, z upoštevanjem prometnih in varnostnih pravil,” so za konec pojasnili na Darsu.

Spodaj je tabela s podatki o prometnih nesrečah na avtocestah in hitrih cestah, v katerih so bili udeleženi pešci, za obdobje od 2001 do 2018. Podatki so povzeti iz baze prometnih nesreč Policije. V tej bazi praviloma ni podatkov za primere, ko je Policija nedvoumno ugotovila, da je šlo za samomor.

Iz tabele je jasno razvidno, da se je večina primerov, ko so se pešci “sprehajali” po avtocesti, končala s poškodbami. Skupno je bilo ranjenih 113 ljudi, le 18 je svoje dejanje odneslo brez poškodb, 38 ljudi pa je pri tem tveganem in nevarnem dejanju izgubilo življenje. Največ jih je umrlo v letih 2013 in 2016.

Vir: Dars.