V noči iz 15. na 16. januarja je Slovenijo zajelo prvo obilnejše sneženje, na katero so številni vremenski portali in vremenoslovci opozarjali že cel teden prej. A je kljub napovedim in opozoril prišlo na naših cestah do kaosa. Številni vozniki so na družbenih omrežjih izrazili svojo nejevoljo, predvsem zaradi neočiščenih vozišč in zastojev.

Do zastojev je prišlo zaradi zdrsov tovornih vozil, ki so tudi onemogočili čiščenje

Razlog za zastoje 16. januarja na avtocestah bilo vsaj 30 zdrsov tovornih vozil zaradi neustrezne opreme, ki so se zgodili med 4.29 in 5.55 uro. “Zaradi njih je obstal promet, kar je preprečilo pot tudi plužnim vozilom. Izvleko na odseku primorske avtoceste je bilo tako mogoče opraviti le na način, da se je avtovlečna služba ob popolni zapori avtoceste pripeljala do kolone v nasprotni smeri,” so za nas pojasnili na Darsu.

“Samo na območju vrhniškega klanca je bilo tako na primer opravljenih 12 izvlek tovornih vozil, od tega so bili trije slovenski prevozniki, devet pa tujih. Na višnjegorskem klancu pa je bilo med skupno sedmimi izvlečenimi tovornimi vozili pet domačih ter dve tuji.”

Je zimske službe sneg res “presenetil”?

Na Dars in Nigrad smo posredovali tudi vprašanje, kako gledajo na očitke, da jih sneg vsako leto “preseneti”. Kot so za nas pojasnili na Darsu, so njihovi delavci pričeli s preventivnim posipom avtocest že v nočnih urah, kmalu nato, ko se je začel sneg oprijemati vozišča, pa še s pluženjem. Snežiti je začelo najprej na Gorenjskem, fronta se je nato pomikala proti vzhodu in jugu. Ob 4. uri zjutraj je Dars pričel z izločanjem tovornih vozil na primorski avtocesti med Brezovico in Vrhniko, sledilo je izločanje na dolenjski in štajerski avtocesti.

Sneženje je bilo zelo intenzivno, ekipe Dars so bile vseskozi na terenu, vendar so zdrsi tovornih vozil, okvare in 11 večjih prometnih nesreč vplivali na zastoje in upočasnili pluženje ter posipanje.

V zimsko akcijo je bilo vključenih 185 vzdrževalcev avtocest in hitrih cest ter 125 vozil družbe Dars. Porabljenih je bilo 1229 ton soli, 119.186 litrov natrijevega klorida ter 4000 litrov kalcijevega klorida. Opravljenih je bilo približno 60 obhodov plužnih skupin. Višina zapadlega snega je znašala do 25 cm.

“Sicer pa so priprave za to zimsko akcijo stekle že v četrtek, usklajevanja aktivnosti so potekala tudi čez vikend, okrog polnoči je bila v našem Regionalnem nadzornem centru Ljubljana sklicana strateška skupina za večje izredne dogodke, skupaj s Policijo in Cestninskim nadzorom DARS, ki je skrbel tudi za izločanje tovornih vozil, so spremljali razmere in usklajevali aktivnosti,” so še pojasnili.

Kaos pa je nastal tudi znotraj mest, to velja tudi za Maribor. Zato smo se obrnili tudi na Nigrad, kjer so nam pojasnili, da zimske službe v času zimske sezone, ki uradno traja od 15. novembra do 15. marca, sneg nikdar ne preseneti, saj gre za 24-urno dežurno službo in sodelavce, ki so v tem času v stalni pripravljenosti za takojšnje ukrepanje. “Očitke težko komentiramo, saj se na spremembe vremenskih razmer vselej odzovemo ustrezno. Na voljo imamo 80 plužnih enot in 150 sodelavcev, ki začnejo s pluženjem, ko na glavnih cestah zapade do 10 centimetrov snega, kriterij za ostale ceste pa je do 15 centimetrov,” so dodali.

Tudi pri Nigradu so priprave na zimsko službo potekale še pred njenim uradnim začetkom. “V času zimske sezone pa smo ves čas pripravljeni, kot smo že pojasnili, 24 ur na dan”. Seveda pa je razlika, ali je treba ceste zaradi nevarnosti zmrzali le posipati s posipnim agregatom ali pa izvajati akcije tako pluženja kot posipa hkrati zaradi zelo nizkih temperatur in velike količine snega v relativno dolgem neprekinjenem obdobju.

Vozniki morajo upoštevati posebne razmere

Vožnja v zimskih razmerah od voznikov zahteva veliko več zbranosti, sposobnosti predvidevanja in izkušenj ter poznavanja dinamike vožnje kot vožnja v dokaj nezahtevnih, kopnih razmerah.

Prav zato velja voziti “po pameti” in ne zgolj po občutku. In biti odgovorni. “Voznik, ki ga vremenske razmere zalotijo nepripravljenega, naj se iz prometa izloči sam. To velja zlasti za odseke cest pred klanci, kjer je že eno ustavljeno vozilo pogosto vzrok, da promet popolnoma obstane,” so dejali na Darsu.

Pri vožnji po snegu velja, da je hitro hitro prehitro. Visoke hitrosti so izjemno nevarne, saj je pot ustavljanja zaradi nizkega trenja pnevmatike s podlago, resnično dolga. Vozilo, ki vozi 100 km/h namreč za ustavljanje potrebuje več kot štiristo metrov (421 m), pa tudi pri hitrosti 50 km/h se bo vozilo na poledeneli cesti zaustavilo šele po 112 metrih. Na takšnih razdaljah pa se lahko pojavi vrsta trdih in bolečih ovir – tako za telo, pločevino kot denarnico. V povsem zimskih razmerah se zato spomnite na pregovor, da se “počasi daleč pride”.

Zavorna pot letne pnevmatike je lahko v zimskih razmerah dvakrat daljša od zavorne poti zimske pnevmatike. Uporaba zimskih pnevmatik je zato nujna. Na splošno pa pozimi vozimo čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti in čim manj sunkovito. Med vožnjo bodimo zbrani, predvsem pa strpni. V zimskih razmerah so še posebej pomembne vozniška kultura, etika in solidarnost.

Med “ABC” vožnje v zimskih razmerah sodijo naslednja osnovna pravila, ki jih velja upoštevati:

  • rahlo in postopno zaviranje z večkratnim pritiskom na stopalko,
  • hitrost vozila zmanjšamo in jo prilagodimo razmeram ter stanju vozišča,
  • povečajmo varnostno razdaljo,
  • ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito,
  • izberimo ustrezno prestavno razmerje (premajhna moč na pogonskih kolesih lahko zmanjša učinkovitost vodenja vozila in onemogoči popravke smeri vožnje, prevelika pa povzroči zdrsavanje pogonskih koles in zanašanje ali zdrs vozila),
  • od doma se odpravimo prej kot običajno.

Zakaj ob sneženju vedno znova pride do kaosa na cestah?

Uradni začetek izvajanja cestne zimske službe je od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta oziroma takrat, ko je lahko zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica, nizke temperature) ogrožen normalen potek prometa. “V tem obdobju se voznice in vozniki lahko odpravimo na pot s svojimi vozili le z obvezno zimsko opremo, ta oprema pa je obvezna tudi v primeru, da zimske razmere nastopijo že pred uradnim začetkom zimske službe ali po njem,” so dejali na Darsu.

V nadaljevanju so še dodali, da ostro obsojajo neodgovorne voznike tovornih in osebnih vozil, ki so se na pot odpravili brez ustrezne zimske opreme, ki je na naših cestah obvezna že od 15. novembra, in kljub večdnevnim napovedim sneženja. Takšno početje je neodgovorno in nevarno, obenem pa v primeru zdrsa za nekaj časa popolnoma ohromi promet in plužnim skupinam onemogoča pluženje in posipanje. “Sicer pa sodobnim voznikom venomer in ne le pozimi na pomoč priskoči tudi mobilna aplikacija Promet+, s katero bomo vedno na tekočem glede aktualnega dogajanja na vseh pomembnih cestah v Sloveniji. Omenjena aplikacija ponuja sveže podatke o gostoti prometa in potovalnih časih, prometne informacije, cestne kamere, seznam postajališč in njihovo ponudbo.”

Na Nigradu pa lahko samo sklepajo, zakaj pride vsakič do kaosa na naših cestah: “Samo sklepamo lahko, da zato, ker vozniki niso ustrezno pripravljeni na zimske razmere na cestah oz. ne upoštevajo splošnih priporočil, da je treba vožnjo prilagoditi zimskim razmeram.”

V nadaljevanju so še dodali, da v tem primeru ne gre toliko za vprašanje kulture voznikov kot dejstva, da so zimske razmere, kot smo jih poznali nekoč, v zadnjem obdobju zelo redke, kar bi lahko vplivalo tudi na navade voznikov.