Nedolgo nazaj smo poročali o tragični prometni nesreči, ki se je zgodila na avtocesti zaradi napačne smeri vožnje 78-letnika. Kot so za nas pojasnili v Javni agenciji RS za varnost prometa (AVP), starostna meja za vstop v kategorijo starejših voznikov ni uradno določena. Zgolj za potrebe statistične obravnave dogodkov in prometnih nesreč s strani Policije velja, da mednje spadajo tisti, ki so dopolnili 64 let. Gre za zelo različno skupino voznikov, med katerimi so nekateri izjemno vitalni in brez večjih težav obvladajo vozniške veščine. Seveda pa je tudi precej takšnih, ki jim zaradi upadanja fizičnih in kognitivnih sposobnosti sedenje za volanom že lahko povzroča manjše ali večje težave.

V Sloveniji je bilo junija 2021 361.161 imetnikov vozniških dovoljenj, ki so starejši od 61 let, to je 27 odstotkov vseh imetnikov. Od tega jih je bilo kar 615 v skupini nad 90 let.

Lani so udeleženci nad 64 leti povzročili nekaj več kot 2.200 prometnih nesreč, kar predstavlja 13 odstotkov vseh prometnih nesreč. Med najpogostejšimi vzroki za povzročitev nesreče so nepravilni premiki z vozilom, neupoštevanje prednosti in nepravilna stran in smer vožnje.

“Žal pa v lanskem letu beležimo največ umrlih prav med starejšimi udeleženci v prometu. V tej starostni skupini je umrlo 27 oseb,” so pojasnili v AVP, kot so v nadaljevanju poudarili, izstopajo vozniki osebnih avtomobilov (10, od tega 8 tudi povzročiteljev) in kolesarji (6, od tega le 2 povzročitelja).

Umrli po kategoriji udeleženca in, ali je bil umrli tudi povzročitelj nesreče ali ne.

Povečal se je delež prometnih nesreč, ki jih povzročijo starejši od 55 let

Kot so dejali v AVP, so največ prometnih nesreč v preteklem letu, prav tako kot že od leta 2018 dalje, povzročili udeleženci v starostni skupini med 25. in 34. letom starosti, in sicer 2.668. Sledi ji starostna skupina med 35. in 44. letom starosti – 2.632 prometnih nesreč. Največ udeležencev je umrlo v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili najstarejši povzročitelji, stari nad 64 let – 22 umrlih. Sledi starostno skupina od 55. do 64. let – 19 umrlih.

Starostni razredi povzročiteljev prometnih nesreč (pri nekaterih prometnih nesrečah je več povzročiteljev, zato se podatki lahko podvajajo).

V zadnjem 5-letnem obdobju je zaznati povečanje deleža umrlih zaradi povzročiteljev iz dveh najstarejših skupin udeležencev. Delež umrlih zaradi povzročiteljev iz starostne skupine nad 64 let starosti, se je povečal iz 14 odstotkov leta 2017 na 19  odstotkov v letu 2021. Tudi delež v starostni skupini od 55 do 64 let, se je povečal in sicer iz 9 odstotkov v letu 2017 na 17 odstotkov v letu 2021. Največji padec v istem obdobju beležijo v AVP pri starostni skupini od 25 do 34 let starosti, saj je delež padel iz 28 odstotkov v letu 2017 na 16 odstotkov v letu 2021.

Zakon zgornje starostne meje za izdajo vozniškega dovoljenja ne določa

Zakon o voznikih (ZVoz-1), ki ureja veljavnost in podaljšanje vozniških dovoljenj, zgornje starostne meje za izdajo in podaljšanje vozniškega dovoljenja ne predpisuje, vendar morajo vozniki dokazati, da so še sposobni za varno vožnjo. Do leta 2011 je zakonodaja omogočala samodejno podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja do 80. leta starosti. Novela je tedaj določila, da se voznikom, ki so dopolnili 70 let, veljavnost vozniških dovoljenj podaljša za pet let, vendar morajo predložiti zdravniška potrdila, da so telesno in duševno zmožni za vožnjo osebnega avtomobila.

Pri pregledu zdravnik lahko določi omejitve za vožnjo, kot so prepoved vožnje na avtocestah, vožnja samo določene razdalje od doma, vožnja do določene hitrosti ali samo podnevi, voznika pa lahko napoti tudi na preizkus vožnje v šoli vožnje.

Če osebni zdravnik ali specialist potrdi bolezen, zaradi katere varna vožnja morda ni več možna, mora oseba opraviti preglede že pred to starostjo. Na pregledu za podaljšanje vozniškega dovoljenja pri specialistu medicine dela, prometa in športa, preverijo vid, krvni sladkor in kognitivne sposobnosti, saj se pri teh letih pogosto začne demenca. Kandidati za podaljšanje vozniškega staleža morajo izpolniti tudi vprašalnik.

ZVoz-1 določa tudi, da se vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E izda z veljavnostjo petih let, vendar največ do dopolnjene starosti 65 let. Po dopolnjeni starosti 65 let se vozniško dovoljenje izda z veljavnostjo treh let. Po poteku lahko imetnik vozniško dovoljenje podaljša, če predloži zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila določene kategorije.

“Vsak je lahko voznik, dokler je varen voznik”

Biti avtonomen, mobilen, aktiven do poznih let je želja vsakega posameznika. Ker mobilnost v aktualnih razmerah v največji meri povezujemo z vožnjo motornega vozila, se pri tem zahtevnem opravilu v starejšem življenjskem obdobju vedno pojavlja tudi skrb za varnost v cestnem prometu.

Tveganje, da je starejši voznik motornega vozila udeležen v prometni nesreči, se lahko s starostjo povečuje.

“Da se kljub demografskim spremembam in s tem povečevanjem deleža starejših voznikov število mrtvih v cestnem prometu celo zmanjšuje, je mogoče pripisati tako vse večji pripravljenosti zelo heterogene skupine starejših voznikov, da sprejema potrebo po telesni aktivnosti in vseživljenjskem učenju kot izziv staranju, da se spoprijema z tehnološkimi novostmi, se prilagaja novim razmeram na cesti in spremljajoči infrastrukturi, kot tudi vse bolj umirjeni in vsem generacijam prijaznejši prometni ureditvi in varnejšim vozilom,” pravijo v AVP. Kot so v nadaljevanju še pojasnili, veljavna prometna zakonodaja za aktivno udeležbo v cestnem prometu ne postavlja starostnih omejitev.

“Vsak je lahko voznik, dokler je varen voznik.”

-AVP

“Pomemben cilj dela s starejšimi vozniki je, da jih seznanimo z najpogostejšimi napakami, ki jih zagrešijo v cestnem prometu in so povezane v največji meri z upadom kognitivnih sposobnosti. Opozorimo jih, kako naj se pripravijo na pot tako z načrtovanjem poti, preverjanjem razmer na cesti, pripravi vozila kot tudi oceni svojega zdravstvenega stanja. Kljub številnim pridobljenim izkušnjam v cestnem prometu, številnim varno prevoženim kilometrom je pri starejših voznikih izjemno pomemben, kritičen uvid v svoje aktualno zdravstveno stanje in posvetovanje s svojim osebnim zdravnikom,” še pojasnjujejo.

O potrebnosti zdravstvene selekcije med starejšimi vozniki oziroma kontrolnega zdravniškega pregleda za ugotavljanje zmožnosti za vožnjo motornega vozila v starejšem življenjskem obdobju, za katerega velja vrsta meril, v ospredju pa je kontrola vida in kognitivnih sposobnosti, pa so mnenja deljena. Nekateri starejši vozniki kontrolnega zdravstvenega pregleda še vedno ne sprejemajo kot neke objektivne podobe svojega zdravstvenega stanja, ki zahteva tudi premislek o spremembi, ampak kot finančno obremenitev in omejitev nekdaj že pridobljenih pravic.

Slabšanje zdravja in usihanje vozniške kondicije v poznejših letih lahko vodita v stanje, ko voznik ne more več varno za volan. Nekateri to spoznajo sami, a se težko odpovejo vožnji. Zaradi vse pogostejše pojavnosti demence, se mnogi nezmožnosti za vožnjo niti ne zavedajo: “Tu posebej apeliramo na svojce ali bližnje, da so pozorni na spremembe v vedenju ter starejšega imetnika vozniškega dovoljenja spodbudijo k obisku osebnega zdravnika.” Starejši vozniki pogosto jemljejo tudi različna zdravila in nekatera lahko prispevajo k zmanjšanju psihofizičnih sposobnosti.

Starejši vozniki se soočajo s težavami pri vzvratni vožnji ali pri menjavanju voznega pasu

Po eni strani imajo starejši vozniki dolgoletne vozniške izkušnje, po drugi strani pa se v prometu, ki je vse bolj zgoščen in zapleten zaradi novih predpisov in sprememb cestne infrastrukture, lahko soočajo z več težavami kot mlajše vozniške generacije. Poleg tega so sodobni avtomobili opremljeni s tehnologijo, ki jo morajo vozniki dobro obvladovati, da je njihova vožnja varna.

“Starejši vozniki se ob zavedanju slabšanja svojih sposobnosti, predvsem slabšega vida in sluha, zmanjšane motorične gibljivosti in počasnejše odzivnosti, pogosto zanašajo na svoje dolgoletne izkušnje in jih večinoma tudi uspešno uporabljajo. So bolj preudarni in za njihov način vožnje so značilni povečanje varnostne razdalje, nižja hitrost od dovoljene, predhodno in večkratno rahlo zaviranje, daljše čakanje ob vključevanju v promet in podobno,” opozarjajo v agenciji.

Kot so v nadaljevanju še pojasnili, se soočajo s težavami pri vzvratni vožnji ali pri menjavanju voznega pasu, ker se o varni možnosti ne prepričajo z obračanjem glave. Prav tako ob vključevanju s stranske na glavno cesto pogosto površno pogledajo, ali je cesta res prosta. Vozniki v zrelih letih tudi pogosteje prevozijo rdečo luč, težave pa jim lahko povzroča tudi speljevanje, posebej v klanec. Nenazadnje voznikom (seveda ne samo starejšim) težave lahko povzročajo zahtevni cestni odseki, uvozi in izvozi z avtoceste, večpasovne ceste ter krožišča. K temu je treba dodati še starejše avtomobile s slabo oziroma pomanjkljivo varnostno opremo, uporabo telefona med vožnjo in moteč pogovor s sopotniki. Vse to so pasti, ki med vožnjo prežijo na voznike v zrelih letih še precej bolj kot na mlajše.

Z usposabljanji so starejši lahko čim dlje samostojni, mobilni in varni

Agencija za varnost prometa si prizadeva, da bi bili starejši čim dlje mobilni, ob tem pa v prometu varni. Predvsem izven urbanih naselij je to pogosto edina možnost mobilnosti, saj mreža javnega prevoza ali taksi mnogo kje primanjkujeta: “Tudi zato že od leta 2015 izvajamo projekt ‘Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu’, s katerimi izvajamo celovite preventivne dogodke ter usposabljanja za starejše po celi Sloveniji.”

Projekt “Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu”  izvaja AVP v sodelovanju z Generalno policijsko upravo, DARS-om, Rdečim križem Slovenije, Zvezo društev upokojencev Slovenije in drugimi.

S projektom izvajajo celovite preventivne dogodke oziroma usposabljanja za seniorje in upokojence po celi Sloveniji. “V nasprotju s pogostim prepričanjem, da je potrebno voznikom v tretjem življenjskem obdobju zaradi njihove varnosti in varnosti drugih omejevati mobilnost, si moramo prizadevati, da bi bili ti čim dlje samostojni, mobilni ter obenem tudi varni.” V prihodnjih letih se bo populacija še starala in na cestah bo čedalje večji delež voznikov in voznic v tretjem življenjskem obdobju.

Projekt zajema:

  • Osvežitev znanja prometnih predpisov in pravil, ki bo prilagojeno lokalni problematiki.
  • Varno vožnjo po avtocesti in hitri cesti.
  • Praktično svetovanje o zdravstvenih kriterijih.
  • Svetovalna vožnje z ocenjevalcem na vozniškem izpitu, ki se opravi po dogovoru.

Kot so v nadaljevanju še poudarili, se lahko prijavi vsak starejši voznik, ki ima željo izpopolniti svoje znanje in vozniško kondicijo. Glede na starostno strukturo udeležencev velik poudarek namenjajo vzdrževanju vozniške kondicije: “Na delavnicah pogosto slišimo, da starejši vozniki zelo dobro obvladajo vožnjo na določeni relaciji, ki je zanje utečena in jim je dobro poznana in na njej redno vozijo, nikakor pa se ne želijo podati na pot, ki jim je tuja. Prav to želimo z našimi delavnicami in svetovalnimi vožnjami preseči. Da starejši torej premagajo tovrstno nelagodje in se samozavestno in varno lahko podajo na vsako vožnjo.”