V zahodnjaški miselnosti smo izdelke iz Kitajske povečini povezovali z nizko ceno in slabšo kakovostjo. Tudi kitajskih avtomobilov se je dolgo držala ta slika. Kot primer gre izpostaviti Jiangling Landwind, ki pred 13. leti na Adacovem varnostnem preizkusu ni dobil ene same zvezdice, kar je njegovo prodajo v Evropi takoj ustavilo.

Kitajski avtomobili, predstavljeni na avtomobilskih salonih v Pekingu in Šanghaju v zadnjih letih kažejo tako oblikovni kot kakovostni preskok in dosegajo povsem zahodne standarde. Kopije etabliranih avtomobilskih znamk je skorajda nemogoče najti. K napredku so izdatno pomagale izkušnje in znanje razvijalcev, menedžerjev in oblikovalcev, ki so svoje delo v preteklosti opravljali pri premijskih blagovnih znamkah zahodnih proizvajalcev in se odločili kariero nadaljevati na Kitajskem.

Wolfgang Egger, nekdanji oblikovalec zunanjega dizajna pri Audiju, je tisti, ki je odgovoren za obliko modela Tang. Sedemsedežni športni terenec je paradni konj znamke BYD (Build Your Dreams), ki je pozornost pritegnila s svojimi električnimi vozili. Prav tako obstaja skupno podjetje z Mercedesom, preko katerega podjetje s sedežem v Stuttgartu prodaja električni avtomobil Denza na Kitajskem. BYD osebnih vozil zaenkrat ne ponuja evropskemu tržišču, so pa tukaj prisotni s svojimi električnimi avtobusi in viličarji.

BYD je kakovost modela Tang demonstriral z dvema voziloma na testu po sloviti progi Nordschleife, kjer so slabosti in pomanjklivosti neusmiljeno razkrite. Tang pa se je na testu izkazal kot zelo solidno vozilo. Prepričal je s harmonično nastavljenim podvozjem, dobro protihrupno izolacijo potniške kabine, natančnim krmiljenjem in dobrimi zavorami italijanskega proizvajalca Brembo. Za celotno šasijo je odgovoren Heinz Keck, nekdanji razvijalec podvozja pri Mercedesu.

Pod karoserijo vgrajeni 2,0-litrski turbobencinski motor in dva elektromotorja zagotavljajo 530 konjev skupne sistemske moči in 950 Nm navora, kar ga uvršča med najmočnejše športne terence na trgu. 200 konjskih sil nudi bencinski motor, naslednjih 150 konjev prihaja iz spredaj vgrajenega elektromotorja in 180 iz zadnjega. V tako imenovanem dvojnem načinu delovanja Tang pospeši v vsega 4,5 sekunde do 100 kilometrov na uro, kar je malodane na ravni Porscheja.

Po drugi strani je lahko vožnja s Tangom tiha in brez emisij. V popolnoma električnem načinu vožnje, ki se ga aktivira preko stikala na sredinski konzoli, je po podatkih BYTa možnih 80 kilometrov dosega.

Kako hitro se Kitajci učijo, kaže tudi notranjost Tanga. Optično je kabina na nivoju kakšnega od zahodnih proizvajalcev, urejena razporeditev, malo število fizičnih stikal, sodobni vmesnik in prostostoječi 14,6-palčni zaslon. Notranjosti dajejo privlačnost dekorativni elementi in kontrastni dvojni šivi, ki naj bi dajali občutek premijskega razreda.

Sedeži prihajajo od podjetja Faurecia, za elektroniko je poskrbel Bosch. Tudi Continental in Siemens sta ponudila svoje komponente. Tang je v smislu varnosti, kar se tiče asistenčnih sistemov, na nivoju zahodne konkurence. Aktivni tempomat, kamera za vzvratno vožnjo, sistem za ohranjanje voznega pasu, nadzor mrtvega kota in funkcija zasilnega zaviranja so serijsko nameščeni. Velik je poudarek na varnosti, vozilo mora izpolnjevati mednarodne standarde, pravijo na sedežu podjetja.

Osnovna različica Tanga stane 239.000 juanov, kar je slabih 32.000 evrov. Za polno opremljeno različico, BYD zahteva približno 44.000 evrov.