Župani in predstavniki gospodarskega in nevladnega sektorja podravskih občin so na skupni seji sveta in razvojnega sveta podravske regije v Mariboru obravnavali dogovor za razvoj regij, o katerem bodo zaradi nesklepčnosti glasovali dopisno. Ker so nezadovoljni z odnosom vlade do regije, so se na premierja Mira Cerarja obrnili z javnim pismom.
Predstavniki 41 lokalnih skupnosti iz Podravja so ob obravnavi dokumenta, s katerim naj bi potrdili seznam najpomembnejših projektov, ocenjenih na okoli 250 milijonov evrov, spet izpostavili problematiko zagotavljanja sredstev za skladnejši razvoj regij ter neusklajenost posameznih resornih ministrstev med seboj in z regijami pri zagotavljanju evropskega sofinanciranja projektov.
Kot je poudaril mariborski župan Andrej Fištravec, Slovenija pravzaprav sploh nima več regionalnega razvoja, saj ni dialoga, ne slišijo se njihovi razvojno pomembni predlogi, ob tem pa je ves denar, ki je za to namenjen, centraliziran.
“Nimamo vpliva na delitev denarja, smo le marionete v nečem, kar se imenuje regionalni razvoj regije in Slovenije. Denar se troši po nepisanih pravilih, vse skupaj pa je neke vrste farsa, v kateri sicer še sodelujemo le zato, ker želimo vsaj nekaj iztržiti za regijo,” je dejal Fištravec, ki meni, da je 90 odstotkov denarja že danes razdeljenih.
Od države župani zato zahtevajo, da omogoči enakopravno in enakovredno sodelovanje regij pri možnostih črpanja evropskih sredstev, večjo odzivnost državnih organov ter jasen pregled možnosti črpanja evropskega denarja.
Tudi zato pričakujejo čim prejšnje srečanje s predsednikom vlade, če pa vlada ni sposobna vzpostaviti konstruktivnega dialoga in upoštevati razvojnih potreb podravske regije ter ji zagotoviti potrebnih finančnih sredstev za uresničitev projektnih predlogov iz regionalnega razvojnega programa za Podravje do leta 2020, jo bodo pozvali k odstopu.
Ormoški župan Alojz Sok je spomnil na to, da so jih že v času sprejemanja partnerskega sporazuma in operativnega programa postavili v časovno stisko in jim dejali, da morajo biti dokumenti nujno sprejeti. “Takrat smo se s tem pogojno strinjali, zdaj pa ko vidimo predlagane rešitve, opažamo, da dejansko ni nobenih sredstev, ne za občine, ne za regije,” je dejal Sok, ki je tudi predlagal zaostritev dialoga z vlado.
Kritičen do vlade je bil tudi predsednik sveta regije, bistriški župan Ivan Žagar, ki prav tako meni, da ima država očitno evropski denar namen deliti povsem centralistično. Velika bojazen je namreč po njegovem, da se bo tudi pol milijarde evrov, ki jih je vzhodna kohezijska regija pridobila več od zahodne na račun razvojnega zaostanka, prelilo v zahodno kohezijsko regijo.
“Ker je recimo veliko sredstev namenjenih za raziskave in razvoj, se lahko zgodi, da bi skozi kakšna tolmačenja večino sredstev za ta namen šlo v center, namesto, da bi jih uporabila tudi mariborska univerza skupaj s tamkajšnjo industrijo,” je dejal Žagar in dodal, da tudi občine zaradi dejstva, da ni na voljo denarja za komunalne in cestne investicije, ne bodo mogle zagotavljati podpornega okolja za razvoj gospodarstva.
Ob tem je bil precejšen del sredstev po Žagarjevih besedah pravzaprav porabljen z dodelitvijo projektov že v prejšnjih letih.
STA