Ideja o ženskem smučarskem tekmovanju v Mariboru se je porodila že v 60ih letih. “Imeli smo idejo, željo in voljo, da pripeljemo najboljše smučarke na svetu v Maribor, seveda pa si nismo mislili, kako veliko in pomembno tekmovanje bo iz tega nastalo. Toda saj takrat še ni bilo niti svetovnega pokala,” se je mnogo let pozneje spominjal rojstva Zlate lisice Dušan Senčar.

Kljub temu, da je bilo v tistem času ‘profesionalno’ smučanje zgolj še zabava, ko se je na tekme vozilo z vlaki, na smučišču pa so bolj kot ne vozili amaterji. Organizatorji so se mučili, da so na snežne strmine privabili večje število smučarjev, a kljub temu, da je bila nato udeležba najboljših na tekmah obvezna, so si mariborski organizatorji želeli, da bi bila tekma na Pohorju nekoliko drugačna, takšna, da bi si jo zapomnile tako smučarke, kot preostala smučarska karavana in tisti, ki so smučanje spremljali. Tako so na prvih lisicah izbirali tudi najlepšo smučarsko lisičko, za nagrado pa so podarjali tudi lisičje kožuhe.

Lisičji kožuh za prepoznavnost tekmovanja

Želeli so tekmovanje, ki bi izstopalo, da bi bila Zlata lisica nekaj več. In ker so bile v tistem času, torej leta 1964, moderne lisice za okrog vratu so tako kaj hitro prepoznali kako izstopati. Zlata lisica je tudi svoje ime dobila po lisicah, ki so značilne za pohorske gozdove in tako so najboljše smučarke mariborske strmine v dar dobile lisičja krzna, vse do leta 1995. In lisičke niso bile zgolj nagrada in darilo, imele so svoj statusni simbol, ki so se ga smučarke dobro zavedale.

Največ lisic je domov odnesla švicarka Vreni Schneider, ki je na Pohorju zmagala kar osemkrat. A ker sama ni bila velika navdušenka krzna, je svoje priborjene kožuhe podarila svojemu takratnemu serviserju, ki je skrbel za najhitrejše smučke takratne lisičke.

Lisico zamenjale zlate broške

A zgodba o lisicah okoli lisičk ni trajala večno, končala se je leta 1995 iz sedaj verjetno pričakovanih razlogov. Pomen krzna je začel upadati, ni imelo več takšnega statusnega simbola, vmešali pa so se tudi okoljevarstveniki, navdušenje pa je upadlo tudi med tekmovalkami, saj so imele nekatere doma že kar nekaj kožuhov. In tako so lisice zamenjale zlate broške, ki  so izdelane iz rumenega, belega in rdečega zlata ter okrašene z dragimi kami. Ime najboljše v kombinaciji pa se prav tako še vedno vgravira na velik kristalni pokal pohorskega pokala za Zlato lisico, ki ga zmagovalke dobijo za fotografijo, nato pa se le-ta hrani v prostorih Branika Maribor.