V Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) so povedali, da je bil bober v Sloveniji že iztrebljen: “Potem pa se je v letu 1998 vrnil in začel poseljevati porečja Krke, Kolpe, Save, Sotle, Drave in Mure.” Bobre so lovili in iztrebili zaradi mesa in kožuha, pa tudi zaradi bobrovine za izdelavo parfumov. K nam so se bobri ponovno razširili iz sosednje Hrvaške, kjer so jih umetno naselili iz Bavarske.

Po podatkih ZRSVN je bilo leta 2015 na območju celotne Slovenije najmanj 60 družin bobrov, ki so skupaj štele med 300 in 400 osebkov.

Bobri zaradi podiranja dreves, gradnje jezov in erozije brežin pri kmetih niso posebej priljubljeni. V ZRSVN pa so poudarili, da spet postajajo ena ključnih vrst ekosistemov: “Tako povečujejo pestrost habitatov, to pa blagodejno vpliva na številne rastlinske in živalske vrste. Aktivnosti bobra so v urbani kmetijski krajini za lastnike zemljišč pogosto konfliktne, predvsem zaradi nepoznavanja o načinih sobivanja in preventivnih ukrepih, pa tudi nerazumevanja pomena obrežnega vegetacijskega pasu.”

Sledi bobrov ob reki Dravi pri Krčevini pri Vurbergu

Pod Vurberkom nekoč največja kolonija bobrov v Sloveniji

Prisotnost bobrov je navadno mogoče najhitreje opaziti po sledovih, ki jih puščajo za seboj. Nedavno so tovrstne sledi opazili tudi ob reki Dravi na širšem območju Krčevine pri Vurbergu in Vurberka. Bobri so se torej vrnili tja, kjer so nekoč imeli največjo kolonijo na ozemlju današnje Slovenije.

Bobre so doslej opazili na celotne slovenskem odseku reke Drave, od Dravograda do Ormoža.

Vse do konca turške nevarnosti je bil grad Vurberk predvsem utrdba, kasneje pa so ga spremenili v lovsko postojanko. Marjeta Ciglenečki je v brošuri o Vurberku zapisala: “Rokavi reke Drave so ustvarili poplavne loke, v katerih so se naselili močvirske ptice in bobri. Bobrišče pod Vurberkom je bilo največja kolonija bobrov na ozemlju današnje Slovenije, grajski pa so se z lovom na bobre hvalili še sredi 18. stoletja.”

Za gospodo poslastica, za podložnike nadloga

Podložniki so nekoč drevje smeli sekati le v poplavnih gozdovih. A kaj, ko so se podobne naloge tam lotili že bobri. Menda je prav to leta 1667 kmete tako razhudilo, da so vurberškega grofa Georga Güntherja Herbersteina pobili na lovu.

Gospoda ni cenila le kožuhov bobrov, temveč tudi njihovo meso. Najokusnejši deli bobrov, zadnji nogi in rep, so bili dovoljeni tudi kot postna jed.

Plemiči so najimenitnejše trofeje, ki so jih uplenili, pogosto dali naslikati. Leta 1643 so pod Vurberkom uplenili še posebej lepo rejenega bobra. Napis na sliki zatrjuje, da je žival tehtala 86 funtov oziroma okoli 39 kilogramov. Njeno podobo lahko v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož občudujemo še danes.

Foto: Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Facebook