Pokopališče Dobrava letos obeležuje pomembno prelomnico – štirideset let delovanja. Od tihega začetka sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja je postalo osrednji kraj zadnjega počitka za številne.

Zgodba Dobrave se je začela z vizijo o velikem, centralnem pokopališču, ki bi nadomestilo vsa mestna pokopališča. Kot pravijo pri Pogrebnem podjetju Maribor, so prve ideje o tem »segale globoko v sredino 20. stoletja«. Pri načrtovanju tega ambicioznega projekta sta ključno vlogo odigrala arhitekta Niko Stare in Dušan Muravec iz takratnega Zavoda za Urbanizem Maribor (ZUM), medtem ko je arhitekt Vlado Emeršič znotraj podjetja Komunaprojekt zasnoval poslovilni objekt.

[[image_7_article_75952]]

Dobrava je na področju pokopavanja predstavljala revolucijo

Prvotna zamisel je bila precej revolucionarna za slovenske razmere. »Prvotno je bilo pokopališče zasnovano kot zelena travnata površina z manjšimi spominskimi obeležji, kar pomeni, da se grobna mesta ne pokrivajo s kamnom ali drugimi ureditvenimi elementi,« pojasnjujejo v Pogrebnem podjetju.

Vizija o »zelenem pokopališču« je sicer sčasoma doživela določene prilagoditve, saj je »predvidena zasnova preveč odstopala od tradicionalnih slovenskih pokopališč«. Kljub temu pa tratni grobovi in s cipresami ločena grobna polja ostajajo prepoznavna značilnost Dobrave.

Infrastruktura pokopališča je bila načrtovana z velikim zamahom, saj se je predvidevalo zaprtje osrednjega Pobreškega pokopališča, do česar pa kasneje ni prišlo. Zanimivo je tudi, kako se je skozi čas spreminjala struktura pokopov. »Približno 80 % pokopov je bilo v krstah, medtem ko je bilo žarnih pokopov le 20 %. Danes je to razmerje ravno obratno,« izpostavljajo v Pogrebnem podjetju, kar zgovorno priča o spreminjanju pogrebnih navad Slovencev.

V štirih desetletjih delovanja je Dobrava prešla številne ključne mejnike. Kot poudarjajo v Pogrebnem podjetju, pa pokopališče še zdaleč ni samo prostor za grobove, temveč »širno območje, ki se izraža skozi naslednje dimenzije; pokopališče, poslovilni objekt, spominska obeležja in Park spominov Dobrava.« K podobi kraja prispevajo tudi upepeljevalnica, kamnoseštvo in hortikulturno urejanje.

Začetki, prvi pokop, predel za raztros …

Začetki pokopališča segajo v med leti 1980 in 1985, uradno pa je začelo obratovati 15. junija 1985. Že štiri dni kasneje so se na njem poslovili od prvega pokojnika. Poseben predel za raztros pepela je bil urejen že kmalu po odprtju, leta 2012 pa je doživel krajinsko arhitekturno prenovo, s čimer so se prilagodili željam svojcev po ureditvi prostora z obeležjem za imena pokojnikov. Pomembna posebnost je tudi predel za pripadnike islamske vere, ki je bil vzpostavljen leta 1990.

[[image_3_article_75952]]

[[image_4_article_75952]]

Med ključne mejnike sodi tudi vzpostavitev sodobne upepeljevalnice leta 1999 in postavitev Spomenika Pobitim po 9. 5. 1945 istega leta.

[[image_6_article_75952]]

Ob gradnji avtoceste leta 1999 so bili izkopani posmrtni ostanki več tisoč žrtev, ki so na pokopališču Dobrava prav tako dobile svoje obeležje. Ob tem je bila v letih 2007 in 2008 zgrajena kostnica za hrambo posmrtnih ostankov vojnih in povojnih žrtev iz različnih delov Slovenije.

Poseben poudarek velja nameniti Parku spominov Dobrava, ki je nastal leta 2012 v okviru Evropske prestolnice kulture. S svojim sporočilom »brez delitev in vrednotnih sodb« simbolično povezuje vsa vojna in povojna grobišča na območju mesta ter predstavlja »protiutež želji po delitvah«. Leta 2015 je bilo pokopališče Dobrava uvrščeno na seznam pomembnih pokopališč Evrope, kar potrjuje njegov izjemni pomen.

[[image_1_article_75952]]

Od kod ime … Dobrava?

Čeravno nam že povsem samoumevno, pa se pojavi vprašanje, kaj se skriva za samim imenom. Ime Dobrava izhaja iz slovanske besede, ki pomeni gozdno območje, kar »odraža naravno okolje pokopališča, obdano z zelenjem in spokojno pokrajino,« tako pojasnjujejo v Pogrebnem podjetju, pri čemer dodajo:

»Pokopališče Dobrava se z ozirom na naravne danosti deli v dve značilni krajinski območji: gozdno oziroma parkovno in tratno na njivskem zemljišču. Gozdni, parkovni del pokopališča je zasnovan na način, da se pri formiranju grobnih polj upošteva že obstoječa mreža poti, ob katerih so na obstoječih jasah formirane grupacije grobnih polj.«

»Tratni del pokopališča predstavlja območje, ki je prevzelo glavni delež površin za pokopavanje, predvsem za klasične pokope. Prostorsko organizacijski motiv je tu osrednja jasa, obdana s krožno potjo.«

Več kot 400 pokopov letno, predvideva se tudi širitev

Na Dobravi letno opravijo približno 420 pokopov, z izjemo obdobja epidemije covida-19, ko je bilo število nekoliko višje. Trenutna zasedenost pokopališča je visoka, saj je »v prvotni zasnovi zapolnjeno«, zato je v sodelovanju z ZUM predvidena nadaljnja širitev, predvsem v gozdnem delu.

Pokopališče Dobrava sicer omogoča vse zakonsko določene vrste pogrebov: klasične pokope s krsto, žarne pokope in pokope z raztrosom pepela.

[[image_2_article_75952]]

Pri Pogrebnem podjetju Maribor se trudijo zagotavljati dostopne cene storitev, pri čemer so »maloprodajne cene teh storitev pod višino posebne oblike izredne denarne socialne pomoči«. Tako osnovni pogreb z žaro stane 1.047,27 EUR, s krsto 1.071,43 EUR, z raztrosom pepela pa 938,84 EUR.

Kot povedo v Pogrebnem podjetju, se sicer pri svojem delu trudijo prilagajati sodobnim trendom in željam svojcev: »Pogrebno podjetje Maribor pogrebno slovesnost in protokol vedno izvaja v skladu z voljo pokojnika, če je ta znana, ter v skladu s pokopališkim redom, pri čemer si prizadevajo na čim bolj spoštljiv in dostojanstven način slediti željam pokojnika oziroma njegovih svojcev.«

[[image_5_article_75952]]

Slovesnosti so personalizirane in lahko vključujejo digitalne oblike spomina, avdio-video vsebine, simbolične rituale ter trajnostne in ekološke rešitve.

Odnos prebivalcev do pokopališča in pogrebnih praks se sicer skozi leta spreminja. Opazno je naraščanje števila upepelitev in raztrosa pepela, kar se odraža tudi v strukturi grobov, kjer večje družinske grobove nadomeščajo manjše enote. Digitalizacija je prisotna tudi na tem področju, kar se kaže v vzpostavljanju spletnih spominskih strani in digitalnih obeležij.

Ne moremo mimo upepeljevalnice

V sklopu praznovanja 40-letnice pokopališča Dobrava velja posebno pozornost nameniti tudi upepeljevalnici, ki je postala nepogrešljiv del pogrebne dejavnosti v Mariboru in širše.

Kot so pojasnili pri Pogrebnem podjetju Maribor, so z izdelavo zahtevnega projekta upepeljevalnice pričeli takoj, ko so zaznali potrebo po njej. Delovanje upepeljevalne peči namreč zahteva izpolnjevanje strogih tehničnih, varnostnih in ekoloških kriterijev. Koncesijo s strani Mestne občine Maribor so pridobili leta 1997, temelji so bili postavljeni leta 1998, otvoritev pa je sledila leto kasneje.

Preberite tudi naš prispevek o upepeljevalnici Skrivnosti mariborskega krematorija: Ali veste, kaj se zgodi z vašim telesom po smrti?

Od same otvoritve upepeljevalnice je trend upepelitev strmo naraščal. V preteklem letu so opravili kar 4.811 upepelitev. Kapacitete upepeljevalnice so trenutno okoli 400 upepelitev mesečno, vendar se obetajo izboljšave. »V preteklem letu smo pristopili k projektu nabave nove peči, ki so ga v letošnjem letu uspešno pripeljati do konca in še letos pričnejo z obratovanjem nove – pete peči,« napovedujejo pri b. Novi sistem bo omogočal skoraj neprekinjeno delovanje, kar bo razbremenilo obstoječe peči in povečalo skupne kapacitete.

[[image_8_article_75952]]

»Prah si ...«

Slovenija, z upepeljevalnicama v Mariboru in Ljubljani, tako sledi evropskemu trendu naraščanja števila upepelitev. »Velja izpostaviti, da smo Slovenci zelo hitro in množično sprejeli možnost upepelitve pokojnikov in posledično žarnih pokopov. V tem pogledu smo v evropskem prostoru edinstveni, saj v Sloveniji odstotek žarnih pokopov glede na število umrlih že presega 80 %, v urbanih okoljih pa celo 90 %,« poudarjajo v Pogrebnem podjetju.

Spreminjajo se tudi želje svojcev glede ravnanja s pepelom. Poleg tradicionalnih žarnih pokopov se povečuje zanimanje za raztros pepela na pokopališču, pa tudi v naravi, kjer je to dovoljeno.

Pri upepelitvi posebno pozornost namenjajo ekološkim vidikom. »Upepelitev ima neznaten vpliv na okolje, novejše peči so podvržene zelo strogim kriterijem ekološkega obratovanja,« zagotavljajo. Že pred leti so uvedli obvezno uporabo talarja, posebnega oblačila za pokojnike iz naravnih materialov, ki ne povzročajo škodljivih emisij pri sežigu.

Sam postopek upepelitve traja približno 1,5 do 2 uri. Cena upepelitve v Mariboru je enotna in znaša 302 EUR (brez DDV), pri čemer zajema vse storitve, povezane z upepelitvijo, vključno z osnovno žaro, mrliškim pregledom in graviranjem žare.

Upepeljevalnica Dobrava se tudi sicer prilagaja trajnostnim praksam z uporabo energetsko učinkovite tehnologije, vgradnjo sodobnejših peči z izboljšanimi filtracijskimi sistemi, uporabo ekoloških krst brez škodljivih lakov ter talarjev brez sintetičnih vlaken. Pri upepelitvi se uporabljajo celo ekološko razgradljive žare.

Dobrava ostaja prostor miru in spomina

Navkljub vsem novostim, pa tudi izzivom, pred katere so v času novih trendov postavljeni upravljavci pokopališč, pa Pokopališče Dobrava še naprej ostaja prepoznavno po trojem: miru, spokojnosti in enakosti. Kot pravijo pri Pogrebnem podjetju, je bila že od začetka prisotna zamisel o pokopališču, kjer velja enakost »post mortem«.

Ob 40-letnici, v okviru katere se bo dogajalo še marsikaj, želijo v ospredje postaviti prav to: »Pokopališče Dobrava je prostor, ki od svojih začetkov načrtovalce, snovalce in obiskovalce usmerja k miru, spokojnosti in enakosti brez delitev in vrednotnih sodb.«