Mariborski mestni svetniki so danes potrdili investicijsko dokumentacijo za vrsto projektov, ki jih namerava občina financirati s kohezijskimi sredstvi. To so obnova skate parka, Vojašniškega trga, nabrežja Drave na Lentu in promenade v Mestnem parku. Pomisleki so bili večinoma le glede zmožnosti občine za zagotavljanje lastnega deleža.

Obnova skate parka 

Potrditev investicijske dokumentacije je potrebna za prijavo teh projektov na razpis ministrstva za okolje za sredstva iz mehanizma Celostnih teritorialnih naložb (CTN) na področju učinkovite rabe prostora. V skladu z dogovorom med občinami pripada Mariboru iz CTN skupno skoraj 18 milijonov evrov.

Obnova dotrajanega skate parka v Spodnjem Radvanju bo stala okoli 550.000 evrov in naj bi bila končana do maja prihodnje leto. Ob tem naj bi uredili celotno območje ob Pekrskem potoku, s čimer bi mesto dobilo nov, sodoben park za urbane športe, primeren tudi za večja tekmovanja. Po besedah podžupana Saše Pelka so pri pripravi projekta sodelovali skaterji in drugi uporabniki parka, ki že vrsto let opozarjajo na nujnost obnove te infrastrukture.

Dela na Vojašniškem trgu se začenjajo letos

Obnova Vojašniškega trga pri Lutkovnem gledališču Maribor in osrednji mariborski tržnici, vredna 4,6 milijona evrov, zajema tudi obnovo Sodnega stolpa, rekonstrukcijo srednjeveškega zidu in umestitev vinogradniškega muzeja v enega od tamkajšnjih objektov. “Namen teh projektov je oživitev starega mestnega jedra. V neposredni bližini je Stara trta, zato bo lepo sodilo skupaj,” je pojasnil Teobald Pajnik iz občinske projektne pisarne.

Dela naj bi se začela konec letošnjega leta in končala leta 2020. Trenutno pa na območju potekajo arheološke raziskave.

Vzporedno naj bi končno uredili nabrežje Drave od Studenške brvi do Vodnega stolpa, pri čemer naj bi glavni del na širšem območju pred Hišo Stare trte zaprli za promet. Tu naj bi bila urejena lesena ploščad, ob Starem mostu dvigalo. Skupno naj bi za vse tukajšnje načrte, ki jih nameravajo uresničiti do pomladi 2020, potrebovali 11,5 milijona evrov. Ta arhitekturna rešitev je bila izdelana že pred osmimi leti, a doslej občina ni uspela zbrati denarja za njeno uresničitev.

Pomisleki glede parkirnih mest

Nekateri mestni svetniki so imeli pomisleke glede bodoče dostopnosti tamkajšnjih stanovalcev do svojih domov ter zmanjšanja parkirnih mest na Lentu. Glede na visoko vrednost projekta so v Novi ljudski stranki (NLS) ter Listi za pravičnost in razvoj (LPR) tudi izrazili dvom v zmožnost občine za zagotovitev lastnega deleža financiranja. “Lent je treba tudi vsebinsko prenoviti,” pa je opozoril Samo Robič iz liste Gasilci Maribora.

Lent kot osrednji del mesta

Kljub nekaterim pomislekom so bili mestni svetniki enotnega mnenja, da mora Lent nujno postati osrednji del mesta. Kot izhaja iz dokumentacije, bo načrtovana investicija v ureditev nabrežja povečala privlačnost tega dela mesta tako za domačine kot turiste, saj bo izboljšala pogoje za sprehode, kolesarjenje, druženje, rekreacijo, športne in kulturne prireditve na prostem.

S sredstvi CTN nameravajo v Mariboru do sredine prihodnjega leta urediti tudi dotrajano promenado v Mestnem parku, kar bo stalo okoli 880.000 evrov. Med drugim bodo preplastili pohodne površine in stopnice, uredili električno in telekomunikacijsko napeljavo ter postavili novo urbano opremo.

“Z ureditvijo bo celotno območje med Sodnim in Vodnim stolpom namenjeno pešcem in kolesarjem za sprehode, druženje in rekreacijo ter kulturne dogodke na prostem. Promet vozil bo omejen na dostavo in dostop za lastnike stanovanj in lokalov, parkirišča ob reki vodi se ukinejo,” je zapisano v občinskem gradivu. Investicija pa bo predvidoma potekala do februarja 2020.

Upajo, da se bodo načrti uresničili

Mestni svetniki upajo, da bodo vsi ti projekti v resnici tudi uresničeni, brez ogrožanja stabilnosti občinske blagajne. “Gre za evropske projekte, kjer so pravila zelo stroga. Ne moremo se igrati, da ne bi imeli trdnih finančnih konstrukcij,” je pojasnila vodja mestne uprave Mateja Cekić in dodala, da so prav za projekte, ki jih načrtujejo v okviru trajnostne urbane strategije (TUS), predvideli najem bančnega posojila, ki bo občini omogočal ustrezno zalaganje denarja zanje.