Zima je čas kurilne sezone, kar se odraža tudi v kakovosti in onesnaženosti zraka. V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) so za nas pojasnili, da je kakovost zraka v zimskem času slabša, če jo primerjamo s preostalim delom leta. K stalnimi virom onesnaževanja, kamor sodi na preimer cestni promet, v tem času dodajo svoje še drobna kurišča, ki imajo v Mariboru na kakovost zraka velik vpliv.
Na kakovost zunanjega zraka ima tudi velik vpliv meteorologija, saj se v zimskem času pojavljajo meteorološke razmere, ki prispevajo k višjim koncentracijam onesnaževal v zunanjem zraku. Sem sodi na primer temperaturni obrat.
Zrak v okoliških krajih je bolj onesnažen kot v centru Maribora
V zimskem času pa se kakovost zraka ne razlikuje od preostalega dela leta, ampak pride tudi do razlike med mestom in podeželjem oziroma okolico mesta. “Z meritvami v Mariboru in okolici smo v preteklosti ugotovili, da je zrak v okoliških krajih v zimskem času enako ali celo bolj onesnažen kot v centru mesta,” so pojasnili v laboratoriju.
Razlog za slab zrak zunaj mestnih središč je v velikem številu individualnih kurišč na lesno biomaso, neobstoječem ali slabo izkoriščenem plinovodnem omrežju, kurjenju neustreznega goriva, kot so na primer mokra drva, starosti teh naprav ter nenazadnje neustreznemu kurjenju.
“Treba je omeniti še, da kurjenje vlažnih drv vpliva tudi na porabljeno količino za ogrevanje. Če kurimo ustrezno suha drva in jih bomo v ogrevalni sezoni porabili 10m3, bomo za enak učinek potrebovali 20m3 mokrih drv. Za kakovost zunanjega zraka smo odgovorni vsi, saj lahko že en nevesten kurjač bistveno poslabša kakovost zunanjega zraka vsem okrog sebe.”
Slabšo kakovost zraka najbolj občutijo starejši in kronično bolni
Kakovost zraka pa ima učinek tudi na ljudi, ki živijo v mestu oziroma v njegovi okolici. Predvsem starejši ljudje, ljudje s srčno žilnimi boleznimi ali kronični boleznimi pljuč lahko že občutijo simptome pri koncentracijah do 75 µg/m3, nad to vrednostjo pa lahko tudi že splošna populacij občuti nelagodje.
Pri vrednostih nad 100 µg/m3 se priporoča zmanjšanje intenzivne fizične aktivnosti na prostem za vso populacijo. Navedene koncentracije se nanašajo na trdne delce (MP10).
Kakovost zraka je mogoče napovedati za 3 dni vnaprej
Kakovost zunanjega zraka napoveduje ARSO za 3 dni naprej na osnovi predvidevanih izpustov onesnaževal ter meteoroloških razmer. V primeru visokih napovedanih koncentracij se ljudi preko medijev opozori, pozove se jih tudi k zmanjšanju onesnaževanja (uporaba JPP, zmanjšanje kurjenja lesa v sekundarnih napravah za ogrevanje, zmanjšanje temperature ogrevanja stanovanja za 1stopinjo Celzija če se ogrevajo na lesno biomaso,..).
“Kakšna bo kakovost zraka pozimi ali pomladi, pa ni mogoče napovedati. Lahko se samo generalno pričakuje pozimi višje koncentracije onesnaževal v zunanjem zraku,” so še dodali.
Napovedi do 3 dni naprej so v večini primerov točne. Zaradi velikega vpliva meteoroloških razmer in premikanja zračnih mas in z njimi onesnaževal z drugih regij pa občasno vseh vplivov ni mogoče predvideti in takrat je natančnost teh napovedi slabša.
