Družba Odelo Slovenija, ki v Preboldu proizvaja avtomobilske dele, bo do konca januarja prihodnje leto postopoma odpustila do sto presežnih delavcev. Kot je za STA povedal sekretar regijske organizacije Skei Celje Mirko Hirci, je med glavnimi razlogi upad naročil. Novi projekti se namreč družbi obetajo šele prihodnje leto.

Velike težave v oskrbni verigi

Hirci se je z vodstvom Odela na petkovem srečanju pogovarjal o možnosti prerazporejanja delavcev na druga delovna mesta znotraj podjetja. Dogovorili so se, da pogodb o zaposlitvi, sklenjenih za določen čas, ne bodo podaljševali, prekinili bodo sodelovanje z agencijskimi delavci, tisti zaposleni, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, pa se bodo upokojili.

Odelo, ki je konec leta 2022 zaposloval 1278 delavcev, je lani ustvaril 195,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, leta 2021 pa so ti znašali 180,2 milijona evrov. Lansko leto je zaključil z 226.000 evrov izgube, medtem ko so imeli leto prej dobiček v višini 1,1 milijona evrov, je vodstvo podjetja zapisalo v lanskem poslovnem poročilu, objavljenem na spletnih straneh Ajpesa.

Tako njihovi kupci kot oni sami so se lani soočali z velikimi težavami v oskrbni verigi. Kupci se v veliki večini niso držali lastnih napovedi oziroma so jih kratkoročno spreminjali in prilagajali razpoložljivosti.

Še naprej so imeli velike težave pri zagotavljanju zadostnih količin, predvsem polprevodnikov. Dejansko število izdelanih avtomobilov je bilo pod načrtom, kar je vplivalo tudi na poslovanje Odela. To je še posebej prišlo do izraza v drugi polovici leta 2022, ki so jo zaznamovala kratkoročna zmanjševanja naročil, ki so negativno vplivala na stabilnost načrtovanja proizvodnje in vrednost zalog.

Zaradi pomanjkanja polprevodnikov so jih bili primorani kupovati tudi zunaj ustaljenih distribucijskih kanalov, kar je pomenilo bistveno višje nabavne cene. Negativni vpliv na rezultat lanskega poslovanja je treba po mnenju vodstva Odela pripisati tudi povišanju cen energentov, surovin in ostalih stroškov v povezavi s strmo naraščajočo inflacijo in hkratnim dvigovanjem obrestnih mer.

STA