Zaprta odlagališča Dogoše, Pobrežje in Metava so imela v preteklem obdobju pomembno vlogo na področju ravnanja z odpadki in njihovega odstranjevanja. Namenjena so bila za odlaganju odpadkov na področju mesta Maribor in širše okolice ter so javna infrastruktura v pristojnosti lokalne skupnosti. Vsa odlagališča so danes zaprta odlagališča, torej se odpadkov na njih ne odlaga več. Odločbe o zaprtju odlagališč izda Ministrstvo za okolje in prostor.
“Glede na predpise, še zlasti Uredbo o odlagališčih odpadkov ter zahteve ministrstva, je potrebno na odlagališčih po zaprtju še nadalje izvajati ukrepe varstva okolja. Ti zajemajo vzdrževanje in varovanje zaprtih odlagališč, izvajanje obratovalnih monitoringov, obratovanje in preglede odlagališč ter njegovih delov. V skladu z Uredbo o odlagališčih odpadkov se ukrepi varstva okolja izvajajo še najmanj 30 let po zaprtju oziroma nadalje glede na oceno, ki jo poda ministrstvo,” navajajo pri Snagi.
V Dogošah in na Pobrežju proizvodnja elektrike
Na vseh treh odlagališčih v Mariboru tako izvajajo vzdrževanje naprav ter napeljav za površinske in izcedne vode, odlagališčni plin, za monitoring odlagališč ter vzdrževanje posameznih delov odlagališč in zelenih površin. “Glede na odločbe o zaprtju odlagališč ter zahtev Ministrstva za okolje in prostor druga dela ali posegi na odlagališčih niso možni do prenehanja obratovanja po njegovem zaprtju. Po tem času pa bo možna rabo površin odlagališč tudi v druge namene,” še poudarjajo pri mariborski Snagi.
Na zaprtem odlagališču Dogoše in Pobrežje se tako v skladu z zahtevo ministrstva ter predpisa zbira in odvaja odlagališčni plin. Količina plina z časom upada, za krajše obdobje pa je še možna njegova uporaba za manjšo proizvodnjo električne energije na motor generatorju.
Številke
Na odlagališču Pobrežje so se odlagali komunalni odpadki od leta 1978, odlaganje pa se je zaključilo v letu 2004. Na odlagališču je bilo po oceni odloženo 3.388.000 ton odpadkov, površina odlagališča pa obsega 25 hektarjev.
Odlagališče Metava je obratovalo od 1984 do 2007, na odlagališču pa je bilo odloženih 34.315 ton posebnih oz. nevarnih odpadkov na površini 1,8 hektarjev. Odlagališče Dogoše je obratovalo od 2004 do leta 2010, površina odlagališča je 3,6 hektarjev, na njem pa je odloženih približno 210.000 ton komunalnih in nenevarnih odpadkov.
Nekoč morda izkop odpadkov
Kaj bo z omenjenimi površinami, kjer so se nekoč kopičili odpadki, na dolgi rok? Razmišljanja Evropske unije gredo namreč v smeri revitalizacije teh odlagališč, ki danes Snagi kot upravljavcu povzročajo samo strošek, prav tako pa z Mestno občino Maribor še nimajo urejenega financiranja vzdrževalnih del, ki jih je predpisalo ministrstvo in so navedena zgoraj.
“Torej odlagališča financiramo sami, kar pomeni, da na leto vložimo približno 300.000 € v njihovo vzdrževanje, kar postaja za poslovanje našega podjetja zelo obremenilno. Predvidevamo, da bomo dolgoročno odlagališča, ki jih nekateri imenujejo tudi sodobni rudniki, saj odpadki danes niso smeti, ampak potencialne sekundarne surovine, revitalizirali v smislu, da bomo odložene odpadke izkopali, sortirali in jih uporabili kot sekundarne surovine. Tako vsaj kažejo določena razmišljanja EU na področju zaprtih odlagališč,” še navajajo pri Snagi.
