Slovenci smo ljubitelji dobre vinske kapljice, o tem ni dvoma. Tudi ljubiteljski vinogradniki in kletarji znajo pridelati vrhunsko vino. Na manjše pridelovalce vina pa preži nevarnost, ki jim lahko povzroči veliko tragedijo. Gre za nevarnost zadušitve z ogljikovim dioksidom (CO2).  Kot pojasnjuje Oskar Neuvirt, višji gasilski častnik iz Malečnika, se ta plin tvori pri vrenju vinskega mošta oziroma alkoholni fermentaciji. Gre za biokemijsko spremembo, ki se dogaja v prisotnosti žive celice – kvasovke, ob tem se sproščajo vrelni plini, največ je prav ogljikovega dioksida.

Ogljikov dioksid zaradi svoje specifične teže izpodriva zrak

Alkoholno vrenje je sprva počasno, nato preide v burno, se umiri in preide v tiho vrenje. Čas od pričetka vrenja do polnega vrenja traja več dni. Burno vrenje traja od šest do deset dni, včasih več, tiho vrenje pa lahko poteka tudi ves mesec, odvisno od temperature vrenja in sladkorne stopnje. Ogljikov dioksid zaradi svoje specifične teže izpodriva zrak. “Zato poskrbimo za primerno zračenje vinske kleti. Večji pridelovalci imajo to dobro urejeno in kontrolirano tudi z detektorji plina in z umetnim prezračevanjem. V manjših kleteh pa tega nadzora ni in nevarnost zadušitve je veliko večja,” svetuje Neuvirt.

Pri normalnih pogojih je ogljikov dioksid brez barve, brez vonja in kiselkastega okusa. Plin je težji od zraka, ni vnetljiv in ni strupen.

To, kako so nekoč ravnali ozaveščeni vinogradniki in kletarji, da so se izognili neljubim dogodkom, ki jih lahko povzroči ogljikov dioksid, Oskar Neuvirt ponazori s primerom iz svojega otroštva: “Spomnim se še, da sem kot otrok na sosedovi kmetiji opazoval kletarja in se čudil, kako je šel v klet s prižgano svečo, kljub temu da je imel v kleti elektriko in močno žarnico na velbanem stropu. Če se je dalj časa zadrževal v kleti, je včasih vzel zraven psa čuvaja. Seveda sem šele pozneje izvedel, da je bila sveča indikator za morebitno pomanjkanje zraka za dihanje in če bi mu sveča ugasnila, bi se takoj umaknil iz kleti. Dejstvo, da je ogljikov dioksid 1,5-krat težji od zraka, pomeni, da se najprej nabira pri tleh in zato je bil zraven kletarja pes, ki je začutil nevarnost in pobegnil iz kleti.”

Popolnoma smo zaščiteni le z izolirnim dihalnim aparatom

Prav nepoznavanje tega plina privede do nesreč, zadušitev ali napačnih ravnanj. Ogljikov dioksid namreč ni strupen plin, zato nam vojaška plinska maska nič ne pomaga. Plinska maska namreč le čisti umazan zrak in če je zraka – kisika premalo, smo zadušitev le še pospešili. Popolnoma smo zaščiteni le z izolirnim dihalnim aparatom, takšnim ki ga uporabljajo gasilci. “Naj omenim še podatek, da je ogljikov dioksid, ki ga najdemo na tržišču v različnih jeklenkah, pod tlakom in v tekoči fazi. Največ ga uporabljamo za gašenje in varjenje. Takoj ko mu omogočimo izhajanje, se spremeni v plinasto fazo.”

Če se kaj zgodi, vedno pokličimo na številko 112

Sogovornik svetuje, da, če je le mogoče, v dneh vrenja hodimo v klet čim manj in nikoli sami. Prižgana sveča je še vedno dobrodošla. Poskrbimo pa za zadostno zračenje kleti in imejmo v mislih lastnosti plina. Če pa se že zgodi, da je kdo ogrožen zaradi zadušitve, nemudoma pokličimo regijski center za obveščanje na številko 112. Če je razdalja do ogroženega človeka v kleti predolga, ne rinimo v klet, saj smo lahko sami v nevarnosti, da ostanemo za vedno v njej. Odločajo sekunde in minute, zato ne odlašajte s klicem na pomoč. Gasilci bodo reševali pod zaščito dihalnih aparatov.

Primeri iz gasilske prakse

Oskar pravi, da med spremljanjem zapisov v medijih o nesrečah z zadušitvijo z ogljikovim dioksidom opaža, da avtorji zamenjujejo ogljikov dioksid s strupenim in gorljivim ogljikovim monoksidom. “Mislim, da bi lahko več naredili na preventivi in osveščanju v društvih vinogradnikov in prostovoljnih gasilskih društvih, kjer bi ljudi opozarjali na nevarnost.” V nadaljevanju omeni še primer iz svoje gasilske prakse, ki se je skoraj končal s smrtjo, je pa posledica nepoznavanja vrste plina. “V kleti gostinskega lokala je stala 30-kilogramska jeklenka plina CO2, ki ga gostinci uporabljajo kot potisni plin za točenje piva. Na jeklenki je popustil varnostni ventil in vso klet je napolnil plin. Vzdrževalec je vzel plinsko masko iz omarice civilne zaščite in se odpravil v klet, uredit zadevo. Kaj hitro je omagal in padel na tla zaradi nezmožnosti dihanja. Ker se na klicanje natakarja v lokalu ni odzival, je ta zajel sapo, odšel hitro v klet in izvlekel vzdrževalca na zrak. Snel mu je masko in možakar je počasi prihajal k zavesti. Prepeljali so ga v bolnico. Gasilci smo prezračili klet in šele po 30 minutah smo lahko v kleti prižgali svečo.”

V zadnjih letih ne mine jesen, da ne bi bilo žrtev. V okolici Lendave je veliko zidanic. V eno od teh je starejši zakonski par odšel v kontrolo vrenja mošta. Pri tem sta oba izgubila zavest in obležala na tleh. Ker ju dolgo ni bilo, je sorodnica poklicala soseda, naj pogleda, kaj se dogaja v zidanici. Sosed je šel skupaj s sinom v zidanico in našel zakonski par v nezavesti. Poskušal je pomagat in hitro tudi sam izgubil zavest. Sin je stekel po pomoč k sosedom in ti so še pravočasno rešili vse tri nesrečneže gotove smrti.

Skoraj podoben primer se je zgodil v bližini Ljutomera. Žal je gospodar umrl na kraju dogodka, dve osebi pa so prepeljali v bolnico. Skupno vsem tem dogodkom je dejstvo, da so ljudje klicali na pomoč policijo na 113 namesto reševalce oziroma gasilce na 112. “Že res, da ima tudi policija plinske maske, ampak te so za čisto druge namene,” zaključi Oskar Neuvirt.