V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so predstavili rezultate raziskave o zadovoljstvu pacientov in zaposlenih, ki jo je opravil Center za raziskovalno in strokovno psihološko dejavnost na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.
Na terenu med oktobrom 2018 in januarjem 2019
Sara Tement, vodja Centra za raziskovalno in strokovno psihološko dejavnost Filozofske fakultete v Mariboru, je povedala, da so z delom na raziskavi začeli v lanskem poletju, na terenu pa so bili med oktobrom tega leta in januarjem letos. »Zbiranje podatkov ni potekalo izključno spletno, temveč je naša ekipa študentov psihologije, ki smo jih ustrezno usposobili za delo na terenu in komunikacijo, opravila intervju s pacienti,« je pojasnila Tementova.
Sodelovale vse starostne skupine
Četudi gre za pilotsko zadevo, so bili kljub temu pozorni, da so v enaki meri zajeli tako bolnišnične kot ambulantne paciente na vseh oddelkih in klinikah. »Rezultat torej odslikava institucijo kot celoto,« poudarja sogovornica in dodaja, da so skupaj uspeli pridobiti 633 pacientov. »Z vidika zastopanosti spolov je bilo nekoliko več žensk kot moških, veseli pa nas, da smo se uspeli dotakniti vseh starostnih skupin. Vprašalnik je vseboval 30 trditev, večina vprašanj pa se je navezovala na zadovoljstvo z zavodom, obravnavo, velik del trditev na odnosno komponento (komunikacija in odnos z zdravnikom, zaznava strokovnosti, spoštljivost…),« razlaga Tementova in nadaljuje, da so bili nad izsledki dokaj pozitivno presenečeni.
Nekateri z obravnavo iz različnih vzrokov niso bili zadovoljni
Vsako vprašanje je bilo točkovano na lestvici od 1 do 5: zdravstveno obravnavo so ocenili kot odlično s 4,62, medtem ko je skupna povprečna ocena vseh vidikov zadovoljstva zaposlenih na nivoju UKC Maribor ocenjena s 3,27. »Analize v splošnem so pokazale zelo ugodne ocene kakovosti zdravstvene oskrbe. Med najbolj povednimi rezultati je visoka ocena zadovoljstva zdravstvene obravnave in zavoda, ugodna je zaznava spoštljivosti, vljudnost in strokovnosti zaposlenih,« je dejala Tementova in še, da se znotraj vzorca pojavljajo tudi posamezniki, ki z obravnavo iz različnih vzrokov niso bili zadovoljni. »Je pa res, da so ti deleži izrazito nizki. Med 600 ljudmi je bilo do največ 5 takšnih, ki z obravnavo iz nekega razloga sploh niso bili zadovoljni,« pravi Tementova in še, da so jih pozitivno presenetili komentarji, saj negativnih (ti so se v glavnem dotikali materialnih pogojev dela, klimatiziranosti prostorov, stanja bolniških postelj, predragega parkirišča, op. p.) dejansko ni bilo. Veliko posameznikov se je bolnišničnemu osebju zahvaljevalo za ves trud tudi z imenom in priimkom ter bi tukajšnjo obravnavo priporočali naprej. »Razmerje med pozitivnimi in negativnimi komentarji je zagotovo 85 proti 15,« je pojasnila Tementova.
Veljavna slika počutja ali delovnih pogojev v posameznih oddelkih
V raziskavo so privabili tudi zaposlene – sodelovalo jih je skoraj 2200 – in skupno dobili 1973 vrnjenih anket. »Odzivnost je tudi v raziskovalnem smislu zelo visoka. Ugotovili smo, da se večina zaposlenih ne želi zaposliti v drugi delovni organizaciji ter ne glede na vse, svoje delo opravlja z veseljem in ponosom. Vseeno nekateri poročajo o prevelikem obsegu dela in visoki kognitivnosti zahtevnosti dela,« je dejala Tementova in sklenila, da so s tem dobili veljavno sliko počutja ali delovnih pogojev v posameznih oddelkih.
Rezultati so podlaga za izboljšave
Vojko Flis, direktor UKC Maribor, pravi, da rezultati ankete zunanje in neodvisne ustanove presenečajo v vseh ozirih. »Zaposleni so izrazili veliko pripadnost ustanovi in dobro počutje na delovnem mestu. Tudi bolniki so v celoti z visokimi ocenami pohvalili zdravljenje,« je dejal Flis in dodal, da so rezultati pomembni, saj jim bodo koristili kot podlaga za izboljšave.
Tudi občutek preobremenjenosti med zaposlenimi
Po besedah strokovnega direktorja UKC Maribor Matjaža Vogrina rezultati predstavljajo dragoceno povratno informacijo o tem, kako ustanovo in položaj v njej vidijo zaposleni. »Kljub temu rezultati jasno kažejo na občutek preobremenjenosti med zaposlenimi. Izredno nizko so ocenjeni ‘materialni pogoji’ dela, negativno izstopa dimenzija pravičnosti in transparentnosti. Vsekakor imamo dovolj informacij za analizo in sistematično strateško ukrepanje,« je dejal Vogrin.
