Po poročanju Financ so lani tri ministrstva, dve bolnišnici, jedrska elektrarna, ponudnik kogresov, socialno-varstveni center in največji dom starejših občanov v Sloveniji, skupaj porabili 15,6 milijona evrov za hrano.

Javne ustanove morajo pri nabavi živil upoštevati zakon o javnem naročanju ZJN-3 in uredbo o zelenem javnem naročanju. V zadnjih letih so predpisa večkrat spremenili z namenom, da bi v javne ustanove pripeljali več ekološke in lokalne hrane, za kar so si prizadevali tudi na Ministrstvu za kmetijstvo. A kot se sedaj kaže, je lokalne in ekološko pridelae hrane premalo ali je predraga in tako v največje javne ustanove sploh ne pride. Ekološki in drugi kmetje razlagajo, da je lažje priti v šole in vrtce, saj le-ti naročajo manjše količine hrane, problem pa je tudi v takojšnji zahtevi plačila in ne dva, tri mesece po dobavi.

Ponudba ekološke hrane je v UKC Maribor premajhna

Lani so v UKC Maribor za hrano bolnikov in zaposlenih zapravili 2,6 milijona evrov. “Pred zadnjim postopkom JN smo analizirali trg in možnost sodelovanja z zadrugami, a se za to nismo odločili. Interes zadrug je bil premajhen, izločanje sklopov živil iz JN pa za nas preveč tvegano. Bali smo se, da bi ostali brez naročenih živil,” sta za Finance povedali Lidija Topolovec z oddelka za nabavno službo in Ksenija Ekart z oddelka za prehrano in dietetiko.

Lokalni dobavitelji sicer skrbijo za manjše količine živil, a mleko, mlečne izdelke, meso, sadje in zelenjavo, dobijo od večjega slovenskega ponudnika, ki prav tako zagotavlja hrano slovenskega porekla. V UKC Maribor trenutno ne dosegajo obvezne nabave desetine ekoživil, saj jim ponudniki ne morejo zagotoviti potrebnih količin, prav tako težko zagotovijo dostavo za naslednji dan po izdaji naročilnice. Ekološka živila v UKC Maribor so, ko so, zmeraj sezonska in slovenskega izvora.

V Domu Danice Vogrinec je skoraj petina vseh živil lokalne pridelave

Dom Danice Vogrinec Maribor velja za največji dom starejših občanov v Sloveniji, v njem namreč stanuje nekaj več kot 800 starostnikov. Vsak dan zanje pripravijo štiri obroke, prav tako zagotavljajo 350 obrokov za zunanje odjemalce in 200 malic dnevno za zaposlene. Na letni ravni za hrano porabijo okoli 1,1 milijona evrov. Javni razpis za konvencionalna in ekološka živila poteče konec tega leta.

Skoraj petina vseh živil v domu je iz lokalne pridelave, tukaj gre predvsem za izdelke iz listnatega, kvašenega in vlečenega testa, testenine in mlince, mlečne izdelke, več vrst mesa in mesnih izdelkov, pakirana živila za zajtrk, konzervirana živila ter sveža zelenjava in sadje. “Težava je, ker lahko dovolj lokalnega sadja in zelenjave dobimo le v sezoni, pozneje pa ne,” sta za Finance dodali Maja Kovačič, pomočnica direktorja za pravne zadeve ter Tatjana Peršuh, organizatorka prehrane in higiene.

Lokalni dobavitelji svojo pridelavo prilagajajo potrebam stanovalcem doma in zunanjim odjemalcem. Vsekakor želijo v Domu Danice Vogrinec svojim stanovalcem zagotoviti še več lokalno pridelane hrane, saj se po njihovih besedah starostniki bolje počutijo, ko je njihova hrana kakovostna in okusnejša. Kovačičeva in Peršuhova pa izpostavljata, da bi se moral postopek naročanja lokalne hrane poenostaviti za naročnike in ponudnike. “Pri dobavi obvezne desetine ekoloških živil imamo že zdaj velike težave. Ta delež bomo težko povečali na 15 odstotkov vseh živil, kot zahteva nova uredba o zelenem javnem naročanju,” poudarjata.