V mesecu maju so na severnem portalu novozgrajenega predora uradno predali namenu posodobljeno železniško progo med Mariborom in Šentiljem. V sklopu projekta je bil med drugim nadgrajen obstoječi tir v dolžini več kot 18 kilometrov, od tega je bilo 11 kilometrov popolnoma nadgrajenih v samo 50 dneh. Na novo zgrajeni so bili skoraj 4 kilometri proge, ki vključujejo nov 1530 metrov dolg predor in nov 896 metrov dolg viadukt, ki je tako najdaljši železniški viadukt v Sloveniji in prvi viadukt v državi, ki je bil zgrajen po konceptu integralnih železniških viaduktov brez ležišč. 

VEČ PREBERITE V PRISPEVKU: FOTO: Proga med Mariborom in Šentiljem bogatejša tudi za najdaljši železniški viadukt

Otvoritve se je udeležila tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki je med drugim spregovorila tudi o železniško povezavo Maribora s prestolnico, ki bi omogočala skrajšanje potovalnega časa na manj kot uro. Ministrica je opozorila, da bo za že nekaj časa aktualno željo, da bi za pot do Ljubljane potrebovali manj kot uro, potreben čas. Nas pa je med drugim zanimalo še, ali bo potrebno vzpostaviti popolnoma novo železniško progo ali bo le nadgradnja obstoječe zadostovala pri zasledovanju tega cilja. 

Najprej bi obstoječo progo nadgradili tako, da bo omogočala skrajšanje potovalnega časa na 90 minut

Gradnja novih prog za konkurenčni železniški promet je sprva predvidena za nacionalni pomen na relaciji Ljubljana–Celje–Maribor, nam pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo. Izdelane so bile strokovne podlage za preučitev vzpostavitve konkurenčne železniške povezave (za višje hitrosti) skozi Slovenijo v smereh TEN-T in RFC koridorjev (smer sever–jug in zahod–vzhod). Rezultat strokovnih podlag je kot prioriteto izkazal »hitro« povezavo kot progo za visoke hitrosti, in sicer za hitrost do 250 kilometrov na uro med Ljubljano in Celjem ter nato do Maribora, na osnovi katere Direkcija RS za infrastrukturo izvaja nadaljnje aktivnosti za umestitev nove hitre železniške povezave, kar glede na zakonske predpisane obveznosti in kompleksnost projekta v praksi traja od 5 do 10 let.

Na potovalni čas sicer vpliva razdalja med dvema krajema, hitrost vožnje vlaka, ki jo narekujejo krivine, in število postankov. »Dejstvo je, da obstoječe proge ni možno nadgraditi tako, da bi bil čas vožnje krajši od ene ure in da bi hkrati ohranili večino obstoječih postaj in postajališč, ki so zelo pomembna za lokalni potniški promet oz. za povezovanje slovenskih mest in regij,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Ne glede na to, je kratkoročni cilj, da obstoječo progo čim prej nadgradijo tako, da bo omogočala skrajšanje potovalnega časa na 90 minut. V srednjeročnem obdobju pa je z dodatnimi posegi načrtovano skrajšanje na 75 minut, kar pa je že konkurenčno cestnemu prometu. Končni cilj je, da bi obstoječa proga na 75 odstotkih dolžine omogočala vožnjo vlakov za hitrosti do 160 km/h in s tem izpolnjevala zahteve vseevropskega prometnega omrežja.

»Ker pa že danes napovedi kažejo, da bosta v prihodnosti dva tira med Mariborom in Ljubljano premalo, se je že začelo z aktivnostmi za načrtovanje nove dodatne dvotirne proge za hitrosti do 250 km/h,« nam pojasnjujejo na ministrstvu. Ta proga je predvidena kot del hitrih prog evropskega omrežja z nekaj postanki v Sloveniji in bo omogočala potovanje od Maribora do Ljubljane v 55 minutah. Pri tem pa se je seveda potrebno zavedati, da gre za zahtevno umeščanje v prostor in kompleksno finančno konstrukcijo, opozarjajo na ministrstvu in napovedo, da bo Ministrstvo za infrastrukturo v prihodnjih mesecih predstavilo vse predloge državnih prostorskih načrtov (DPN), ki so v pripravi za celo Slovenijo – eden izmed teh je tudi hitra proga Ljubljana-Maribor.

V teku številne investicije v železniško infrastrukturo

Sicer pa v zadnjem obdobju dela na železniških povezavah potekajo na praktično vseh delih Slovenije. Tako se denimo trenutno izvaja nadgradnja železniške proge Ljubljana–Divača, ki poteka po sklopih. Zaključena sta odseka Ljubljana–Brezovica in Brezovica–Borovnica. V teku so še dela na železniški postaji Borovnica, ki bo zaključena predvidoma junija 2024. V teku je izvedba elektronapajalnih postaj Borovnica in Postojna ter MS Verd. Izvedba del v okviru celotne investicije je predvidena v letih 2021–2027.

Izvajajo se tudi dela v okviru projekta Uvedba daljinskega vodenja prometa na progi Zidani Most–Šentilj–državna meja in na odseku proge Zidani Most–Ljubljana potekajo v več sklopih, ki zajemajo vzpostavitev daljinskega vodenja prometa na odsekih prog Zidani Most–Ljubljana in Zidani Most–Šentilj ter priključitev vseh ostalih daljinsko vodenih prog v center vodenja prometa Slovenija. Pred tem morajo biti urejeni tudi izvennivojski dostopi na perone na postajah. Ti so izvedeni že na postajah Šentjur, Zagorje, Rače in Laze, v teku je izvedba na postajah Litija in Ponikva, sledijo še postaje Trbovlje, Hrastnik in Kresnice.

Zagotovo ena najbolj opevanih in morda tudi najbolj potrebnih investicij, ki so trenutno v teku pa je nadgradnja železniške postaje Ljubljana. V teku je gradnja nadomestnega železniškega nadvoza čez Dunajsko cesto.

Za leto 2024 in 2025 napovedujejo še …

Nam pa na ministrstvu predstavijo tudi načrte za leto 2024 in 2025. V tem letu je predviden začetek sklopa B+C nadgradnje ljubljanske železniške postaje, v katerem se bodo lotili nadgradnje osrednje železniške postaje. 

V okviru nadgradnje železniške proge državna meja–Dobova–Sevnica je letos predvidena nadgradnja železniške proge državna meja – Dobova – Zidani most – Prva faza: odsek državna meja Dobova – Sevnica; 1. etapa (območje Krško) in nadgradnja železniških postaj Brezovica in Preserje, gradnja novega železniškega postajališča in podvoza Vnanje Gorice s povezovalnimi cestami.

V prihodnjem letu pa na ministrstvu predvidijo začetek nadgradnje železniške proge državna meja – Dobova – Zidani most – Prva faza: odsek državna meja Dobova – Sevnica; 2. etapa (območje Sevnica), nadgradnjo železniške proge Maribor–Prevalje–državna meja in nadgradnjo železniške proge Jesenice–Sežana.