Medtem ko v vodstvu Mestne občine Maribor ne vedo točno, kako bi upravljali turistično panogo, prevzemajo v mestu vodilno vlogo nevladne organizacije in se domišljajo vedno novih idej, kako pritegniti obiskovalce. Rajzefiber med drugim prireja urbane sprehode zunaj običajnih turističnih poti, po novem omogoča tudi “najem domačina”.
Book a local
Storitev Book a local so uvedli po vzoru mest v tujini, kjer so takšna turistična vodenja že stalnica. “Vsak, ki pride v mesto, se lahko sprehodi po njem v družbi lokalnega prebivalca, torej nekoga, ki dobro pozna svoje mesto, ki ima rad svoje mesto, ki ima rad zgodbe, ki jih mesto piše. Tako lahko obiskovalec spozna posebnosti mesta, do katerih na klasičnih turističnih vodenjih ne more priti,” je za STA povedala Katja Beck Kos, podpredsednica društva Hiša!, ki je v Mariboru vzpostavilo Rajzefiber biro.
Zaenkrat so k sodelovanju pritegnili okoli 20 domačinov, vsak ponuja svoje videnje mesta. Poudarki so različni, od skrivnosti mariborskih dvorišč, okušanja vina ali piva in kolesarskih doživetij do odkrivanja zanimivih grafitov, najboljših lokacij za selfije in posebnih trgovin. Sprehodi potekajo individualno, ponavadi v roku ene ure od naročila. “Takšen sprehod ti predstavi drugo plat mesta, stvari, mimo katerih morda vsak dan hodiš, a jih ne opaziš,” je dejala.
Poleg turistične še umetniška izkušnja
Prav odkrivanje skritih kotičkov in zgodb mesta je bil glavni namen ustanovitve Rajzefiber biroja pred štirimi leti. “Vse naše dejavnosti in izdelki temeljijo na načelih nanoturizma – lokalno senzibilne, intenzivne izkušnje z zelo osebnim pristopom,” pravijo.
Začeli so z vodenji po mestu v spremstvu ulične gledališke skupine, ki so poleg turistične ponujali še umetniško izkušnjo, ter nadaljevali z Urbanimi sprehodi, ki so jih letos spomladi nadgradili z odmevnim Festivalom sprehodov. Z njim so opozorili na neizkoriščene potenciale Maribora, kot so na primer rovi na Teznu ali silosi v Melju, ki bi lahko predstavljali pomemben del turistične ponudbe mesta.
Prav tako so izdelali igrico Lov na zaklad, ki nudi otrokom možnost spoznavanja mesta preko izpolnjevanja nalog. To ponudbo zdaj nadgrajujejo z igranimi prizori, v prihodnje želijo širiti svoje dejavnosti v okolico mesta, navezujejo se na kulturno ponudbo. Tako imajo posebne akcije, kot je na primer PopUp promenada v času Festivala Lent, posebna nenavadna doživetja, velikokrat tudi brezplačna, pripravljajo tudi za prihajajoči gledališki festival Borštnikovo srečanje.
Maribor ima industrijsko dediščino
S svojim načinom dela povezujejo različne turistične akterje v mestu in prav to povezovanje, poleg bolj sistematičnega in kontinuiranega pristopa pristojnih občinskih institucij do turizma, je tisto, kar v mestu najbolj pogrešajo. “Manjka neka trdna podporna struktura. Za tako hitro rastočo panogo, kot je turizem, je treba biti zelo agilen. Zato je treba vzpostaviti dovolj močno in dovolj prodorno lokalno strukturo, ki bo podpirala stvari, ki nastajajo v okolju, in jih vključevala v enotno ponudbo in promocijo, saj prispevajo tako h kvantiteti kot kvaliteti ponudbe destinacije,” je povedala Beck Kosova.
Po njenih ocenah je treba ciljati predvsem na družine oziroma manjše skupine, kar je mnogo bolje od množičnega turizma. Možne ponudbe zanje je namreč veliko. “Maribor ima industrijsko dediščino, ki se je otepa, za marsikoga pa zna biti zelo zanimiva… Nad Mariborskim otokom se domačini pritožujemo, ker ni obnovljen. V očeh marsikaterega turista pa je prav zaradi tega biser, nekaj posebnega za razliko od sodobnih kopališč, ki so si zelo podobna,” je pojasnila.
“Ne vem, zakaj bi morali čakati, da bi mesto obnovili, da bi postalo enako kot kakšno avstrijsko mesto. V bistvu je že zdaj zelo zanimivo, le oči je treba odpreti,” je prepričana Katja Beck Kos.
STA