Kardiologi, ki opravljajo urgentne posege pri bolnikih s srčnim infarktom, se že dalj časa pritožujejo zaradi nizkega plačila za delo zunaj rednega delovnega časa. Ekipa interventne kardiologije je pred meseci preklicala soglasje za delo zunaj rednega delovnika, vendar se je zdravljenje kljub temu nadaljevalo, saj ima delodajalec pravico zaposlene razpisati na delo v pripravljenosti brez njihovega soglasja, piše Dnevnik.
 
Trije od petih zdravnikov, ki opravljajo posege, so stari nad 55 let in so po poročanju časnika s prejšnjim petkom preklicali soglasje za delo ponoči. Predstojnik je junijski urnik sestavil tako, da je izkoristil svojo pravico in preostala dva kardiologa razpisal brez njunega soglasja.
Trije od petih zdravnikov, ki opravljajo posege, so stari nad 55 let in so s prejšnjim petkom preklicali soglasje za delo ponoči.
Direktor UKC Maribor Gregor Pivec od predstojnika oddelka za kardiologijo in angiologijo Vojka Kaniča po poročanju Dnevnika zahteva, naj razmeram primerno reorganizira delo na oddelku. Kanič je zaradi pomanjkanja kadrov predlagal, da UKC Maribor zagotovi ustrezno število dodatnih zdravnikov, ki bodo v reševalnih vozilih spremljali bolnike v UKC Ljubljana. “Uprava naj tudi obvesti vse regijske bolnišnice, da v Mariboru ne bomo več izvajali interventnih kardioloških posegov zunaj rednega delovnega časa,” je po poročanju Dnevnika dejal Kanič.
Pojasnili so, da je v obdobju od januarja do maja letos interna klinika že presegla program bolnikov, ki ga plača zdravstvena zavarovalnica, in sicer za osem odstotkov. “Dodaten priliv mariborskih bolnikov bo povečal zasedenost postelj in čakalne dobe interne klinike oziroma celotnega UKC Ljubljana se bodo podaljšale,” so opozorili.
Ministrstvo za zdravje poziva vodstvo UKC Maribor naj poišče ustrezne mehanizme organizacije dela in zagotovi neprekinjeno zdravstveno varstvo bolnikov na svojem območju delovanja.
Ministrstvo za zdravje poziva vodstvo UKC Maribor, ki ima težave z zagotavljanjem neprekinjenega zdravstvenega varstva pri kardiologiji, naj poišče ustrezne mehanizme organizacije dela in zagotovi neprekinjeno zdravstveno varstvo bolnikov na svojem območju delovanja. Na ministrstvu menijo, da vožnja bolnikov v druge bolnišnice ni ustrezna rešitev.

Na kirurgiji v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor sta namreč v nočni pripravljenosti ostala le še dva interventna kardiologa, prihodnji mesec pa bodo bolnike morali začeti voziti na zdravljenje v UKC Ljubljana, kjer pa opozarjajo na pritisk oziroma priliv bolnikov s srčnimi infarkti iz te regije.
Na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da je vodstvo UKC Maribor skladno z veljavnim zakonom o zavodih tisto, ki je dolžno organizirati in voditi delo in poslovanje zavoda ter poskrbeti za strokovnost dela zavoda, so zapisali na ministrstvu za zdravje v sporočilu za javnost.
Da bi se problematika neprekinjenega zagotavljanja zdravstvenega varstva na področju kardiologije čim prej rešila, je ministrstvo za zdravje vodstvu UKC Maribor poslalo dopis.
Vodstvo UKC Maribor naj bi se nagibalo k sklenitvi dvostranskih dogovorov z UKC Ljubljana in avstrijskim zdravstvenim zavodom v Gradcu
Skladno z zakonom o zdravniški službi in pravilnikom o pogojih, pod katerimi zdravniku ni treba opravljati dežurstva, mora zdravnik, ki je dopolnil 55 let in ne želi opravljati dežurstva, pisno obvestiti delodajalca oziroma izvajalca neprekinjene nujne zdravniške pomoči najpozneje tri mesece pred dopolnitvijo 55. leta starosti oziroma tri mesece pred dnem, ko želi uveljavljati svojo pravico, da mu ni treba opravljati dežurstva.
Omenjeni postopek predhodne obvestitve delodajalca je predviden zato, da ima delodajalec dovolj časa, da ustrezno organizira delo, brez da bi nastopile težave pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva.
Dežurstvo kot posebna oblika dela sama po sebi predstavlja delovno obveznost zdravnikov, zato odločitev zdravnikov, da dežurstva ne bodo opravljali, predstavlja kršitev delovnih obveznost in posledično delodajalcu omogoča ukrepe po zakonu o delovnih razmerjih.
Ker naj bi se vodstvo UKC Maribor nagibalo k sklenitvi dvostranskih dogovorov z UKC Ljubljana in avstrijskim zdravstvenim zavodom v Gradcu, ministrstvo poziva vodstvo, da pojasni svoje namere o nadaljnjem zagotavljanju organizacije neprekinjenega zdravstvenega varstva.
Ob tem ministrstvo še enkrat poudarja, da je vodstvo javnega zavoda tisto, ki mora zagotoviti primeren način organizacije delovnih procesov v javnem zavodu ter da dežurstvo, kot posebna oblika dela, ni edina možnost zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva.
Vsekakor bi bilo morebitno dogovarjanje med UKC Maribor in UKC Ljubljana oziroma z avstrijskim zdravstvenim zavodom v Gradcu v konkretnem primeru neprimerno tudi iz čisto strokovnega vidika, poudarjajo na ministrstvu. Močno vprašljiva pa se jim zdi tudi pravna ustreznost tovrstnega urejanja dejavnosti.
sta