Gosposka, Jurčičeva, Vetrinjska in Slovenska- ulice, ki so nekoč zaznamovale center mesta, danes izgubljajo svoj čar. Ljudi ni, trgovine in lokali pa se zapirajo kot po tekočem traku. Poslovanje je v današnjih časih očitno še kako težko, lastniki pa kot glavni razlog za zaprtje navajajo previsoke najemnine in zmanjšanje kupne moči prebivalstva. 
Pomanjkanje svežih zamisli in novih ponudb
Svežih zamisli in novih ponudb je vsako leto manj, kar je v največ primerih posledica pomanjkanja sredstev. Finančna kriza in brezposelnost prebivalstva močno vplivata na potrošnjo in posledično na ekonomsko upravičenost poslovanja lokalov. K upadu kupcev v središču mesta je veliko prispevalo tudi odprtje velikih nakupovalnih središč na obrobju, predvsem Europarka, ki se nahaja v neposredni bližini mesta.
Kot rešitev navaja zmanjšanje najemnin, ki bi jih Mestna občina Maribor morala prilagoditi trenutnim tržnim razmeram. Ljudi bi v center mesta po njegovem privabili tudi z daljšim delovnim časom trgovin.
Na občini so sicer izvedli nekaj ukrepov, med drugim znižanje parkirnin in cen najemnin, vendar to očitno ne zadostuje, saj se trgovine druga za drugo zapirajo. Pred kratkim je tako svoja vrata zaprl Giga Sport, veriga s športnimi oblačili in rekviziti, ki spada pod okrilje avstrijskega Kastner in Öhlerja, kasneje mednarodni prodajalec tehničnih in gradbenih izdelkov OBI, nazadnje pa je center mesta zapustila še modna trgovina New Yorker. Brezposelnost se tako samo še veča, mesto pa izgublja svoj nekdanji vrvež.
Rešitev v preoblikovanju videza in nižjih najemninah
Luka Bačko, diplomant arhitekture, predlaga rešitev v preoblikovanju videza mesta: »Z arhitekturnega vidika bi bilo potrebno mesto prenoviti – obnoviti fasade, tlak na ulicah, dodati kakšne klopi.
Mestna občina Maribor bi morala narediti časovnico za nekaj let in spisati odlok, ki bi jasno opredelil prenovo ulic na račun lastnikov stavb ob pomoči občine. Če lastnik v petih letih ni sposoben prenoviti fasade in potrebnih delov stavbe, se stavba proda oz. je lastnik upravičen do denarnega nakazila.
Mestna občina Maribor bi morala narediti časovnico za nekaj let in spisati odlok, ki bi jasno opredelil prenovo ulic na račun lastnikov stavb ob pomoči občine. Če lastnik v petih letih ni sposoben prenoviti fasade in potrebnih delov stavbe, se stavba proda oz. je lastnik upravičen do denarnega nakazila. Znani so podobni uspešni primeri po Evropi.«

Kot rešitev navaja še zmanjšanje najemnin, ki bi jih Mestna občina Maribor morala prilagoditi trenutnim tržnim razmeram. Ljudi bi v center mesta po njegovem privabili tudi z daljšim delovnim časom trgovin. Kupci namreč postajajo vedno zahtevnejši in želijo zaradi pomanjkanja časa ter veliko obveznosti vse nakupe opraviti na enem mestu, pri čemer jim nakupovalni centri ponujajo idealno rešitev. »Potrebno bi bilo napisati odlok o zapiranju trgovin v centru mesta – smiselno bi bilo zaprtje ob 20. ali 21. uri, saj bi s tem konkurirali nakupovalnim centrom na obrobju mesta, kamor ljudje vedno raje zahajajo,« zaključuje Bačko.
Občina bi morala ponuditi poslovne prostore v centru mesta večjim znanim trgovinam, kot so Zara, Spar, Mercator. Te bi jim sprva ponudila zastonj, nato pa jim v primeru izboljšanja gospodarskih razmer začela zaračunavati najemnino.
Z njegovimi predlogi se strinja tudi Klemen Flisar, diplomant ekonomije, ki dodaja, da bi občina morala ponuditi poslovne prostore v centru mesta večjim znanim trgovinam, kot so Zara, Spar, Mercator. Te bi jim sprva ponudila zastonj, nato pa jim v primeru izboljšanja gospodarskih razmer začela zaračunavati najemnino. Rešitev vidi tudi v popestritvi dogajanja v mestnem jedru: »Center mesta bi poživila organizacija raznih koncertov, plesnih nastopov in standup-ov, kot se je to dogajalo v času božiča na Trgu Leona Štuklja. Takrat so družabni dogodki v mesto privabili ogromno ljudi in pričarali odlično vzdušje.«
Interdisciplinarna skupino za staro mestno jedro, ki naj bi spisala dolgoročno strategijo oživljanja mestnega jedra
Ideje o rešitvi mestnega jedra torej so, zdi pa se, da je vse v rokah Mestne občine Maribor. Tam so decembra lani oblikovali interdisciplinarno skupino za staro mestno jedro, ki naj bi spisala dolgoročno strategijo oživljanja mestnega jedra. V središču Maribora so v zadnjem letu med drugim odprli destinacijsko trgovino Zavoda za turizem Maribor, s pomočjo socialnih podjetij obudili Tkalski prehod, začasno uredili Glavni in Rotovški trg, obnovili Smetanovo ulico ter onemogočili parkiranje vozil na Židovskem trgu. 

Klemen Flisar

Luka Bačko