Prihajajo lepši dnevi z višjimi dnevnimi temperaturami, ki kar kličejo po delu na vrtu. Zelenico okoli naših domov v tem času že kosimo, če trate še nismo prezračili in pognojili, lahko to še vedno storimo, počakamo pa, da se tla posušijo, svetuje Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. "Nič ni narobe, če spomladi travo prezračimo oziroma vertikuliramo večkrat. Za to je najbolje uporabiti poseben stroj - prezračevalnik trave, če ga nimamo, potem lahko to storimo tudi z železnimi grabljami, kar pa zahteva veliko fizičnega napora. Večji centri vertikulatorje celo posojajo, obstajajo pa tudi takšni v manjši izvedbi, ki so cenovno dostopnejši." Z vertikuliranjem travi dovajamo kisik, korenine se hitreje razrastejo in ne dovolijo plevelom, da bi se razvili. Po prezračevanju trato pognojimo s specialnimi gnojili. 

Tisti, ki želijo lepo, angleško travo, lahko fizično odstranijo plevele, glede uporabe herbicidov pa strokovnjakinja svetuje, da je sicer zdaj zanje idealen čas, vsekakor pa je, če se za ta korak odločimo, na mestu premislek, ali bomo potem otrokom in živalim dovolili igro na takšni zelenici. 

Na delu je čebulna muha 

Na zelenjavnem vrtu v tem času največ težav povzroča čebulna muha, ki ogroža čebulo, por, drobnjak in šalotko. Od pretekle sobote se je pojavila zelo hitro, tako da marsikdo ni niti utegnil zavarovati čebule s pokrivanjem. Zdaj pa je za ta ukrep že prepozno. "Prisotnost čebulne muhe ugotovimo po belih pikicah na listih, najprej se pokažejo na drobnjaku. Če jih opazimo, potem pokrivanje ni več smiselno. Lahko pa po zemlji okoli rastlin, kamor muha zaleže jajčeca, posujemo pepel oziroma jih enkrat tedensko zalivamo s pripravkom iz listov rabarbare. Po vsakem dežju je potrebno pepel okoli rastlin obnoviti," razlaga Miša Pušenjak.

Pripravek iz listov rabarbare:

1 kg zelenih listov namočimo v 5 l vode in kuhamo pol ure. Ohladimo, ne redčimo, ohlajeno uporabimo tako, da brozga pride do tal v okolici stebla. Ponavljamo enkrat tedensko do sredine maja. Lahko dodamo še žlico ostrega praha čilija ali paprike.

Naslednja muha, za katero še točno ne vemo, kdaj se bo pojavila, je kapusova muha. Priporočamo, da napovedi o njej spremljate na spletnih straneh Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. 

[[image_1_article_64845]]

Škodo zaradi česnove muhe lahko omilimo 

Prepozno je tudi za ukrepanje proti česnovi muhi, ki je jajčece zalegla že konec januarja oziroma v začetku februarja, zdaj pa ličinke že delajo škodo. Deloma jo lahko omilimo s pripravkom iz listov rabarbare, ki ga pomešamo s pelinovim čajem, nato pa s to tekočino zalijemo česen na način, da pripravek pride v sredico česna, in, če smo uspešni, pobije ličinke. 

[[image_3_article_64845]]

Na vrt že vse razen plodovk in fožola 

Na vprašanje, katere rastline že lahko posejemo oziroma posadimo na prosto, Pušenjak odgovarja, da vse razen plodovk in fižola. "Zdaj je zadnji čas za sajenje čebule, s čimer se izognemo tudi čebulni muhi, in jarega česna. Setev graha in boba zdaj odsvetujem, lahko pa še enkrat posejemo motovilec in špinačo. Sadik kumar, bučk, jedilnih buč še ne sadimo na prosto na vrt, niti na visoke grede, počakamo še vsaj tri, štiri tedne. Tisti, ki to želijo storiti ob godu sv. Marka (25. aprila), ko se po tradiciji sadijo kumare, naj jih takrat posejejo v lončke in jih po potrebi, če se bo noč izrazito ohladila, odnašajo na toplo. To velja tudi za manjše rastlinjake, ki se hitro ohladijo. Z nizkim fižolom počakamo do konca aprila, z visokim do začetka maja," zaključi Miša Pušenjak. Čakanje je potrebno zato, da se rastline v teh vremenskih pogojih ne mučijo. Če jih namreč na prosto posadimo prezgodaj, dajo slabši pridelek, v primeru kumar pa se velikokrat pojavijo le moški cvetovi.