Na spletnih socialnih omrežjih je te dni zaokrožil videoposnetek, na katerem je kača spretno ulovila ribo v reki Dravi. Gre za Kobranko, a naj vas ime ne zavede, saj po videzu, strupenosti in življenjskih navadah prav nič ne spominja na kobro. Strupeno kačo prepoznamo po zožanih zenicah v očeh, medtem ko ima kobranka okrogle, kar je značilnost naših nestrupenih kač. Kakor njena sorodnica belouška, spada med vodarice.
Domuje ob sladkih vodah
Kobranka je nestrupena kača, katere dolžina znaša do 100 cm, prepoznamo pa jo po značilnem vzorcu, ki je podoben poljem na šahovnici. Barva kože variira od sive, olivno zelene pa tja do umazano rjave, po spodnjem delu pa je rumenkasta, s črnimi prečnimi lisami, marmornat vzorec. Kadar se počuti ogroženo, uporabi značilnosti strupenih kač ter začne glasno sikati, pripravljena da bo ugriznila. Ker pa je neškodljiva, ji to ne pomaga dosti. Zato začne izpuščati smrdljivo tekočino (iz kloake) in se naredi mrtvo.
Hrani se predvsem z ribami, občasno tudi s paglavci, žabami ter pupki. Je izjemno potrpežljiva lovka – ko se spusti v vodo na lov, tam lahko ostane tudi do štiri ure. V tem času je tako nedovzetna za kakršno koli premikanje, da se ji je možno povsem približati. Ko lovi, se uleže povsem na dno, čakajoč nič hudega slutečo ribo, nato pa jo pograbi s svojimi močnimi čeljustmi. Delo dokonča tako, da ribo ovije in zadavi.
Kobranka domuje predvsem ob sladkih vodah, včasih pa tudi ob delno slanih. Nahaja se ob ribnikih, oziroma nižjih in mirnih vodah z bogato obrežno vegetacijo. Večino dneva preživi skrita na drevesnih vejah, kadar pa ji grozi nevarnost ali se nameni loviti, se spusti v vodo. Razširjena je povsod po jugovzhodni Evropi, vse do Kaspijskega jezera.
