Številne občine ugotavljajo, da so se v zadnjem obdobju finančne obveznosti, ki so jih lokalne skupnosti dolžne plačevati po zakonu, močno povišale. V občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah je tamkajšnji župan Peter Škrlec primerjal višino plačil v januarju 2021 in juniju 2023: »Pri domskem varstvu, socialnih transferjih, družinskem pomočniku, avtobusnih prevozih beležimo v tem obdobju tudi do 150-odstotne podražitve. Strošek avtobusnih prevozov se je na primer od maja 2023 do začetka novega šolskega leta v primerjavi s predlansko pogodbo podražil za 59 odstotkov, povprečnina pa se je v dveh letih in pol dvignila le za 12 odstotkov. Za kvadratni meter asfalta smo odšteli 12 evrov (z DDV), zdaj znaša 26 evrov.« Vse te podražitve gredo na račun investicij. Škrlec doda, da ne želi biti župan, ki bo samo prenakazoval od države dobljena sredstva. »Predlagam, da financiranje teh zakonsko določenih dejavnosti v celoti prevzame država. Občine pa naj z izvajanjem projektov in investicij skrbijo za nadaljnji razvoj kraja.«

Investicijske škarje se zapirajo z dveh strani

Podobno je v občini Sveta Ana. Župan Martin Breznik poudarja, da je država zmanjšala sredstva za uravnoteženje razvitosti občin za 2 odstotka, kar za Sveto Ano konkretno pomeni, da so kljub dvigu dohodnine dobili realno manj sredstev kot v letu prej zaradi zmanjšanih dveh odstotkov sredstev za uravnoteženje razvitosti občin.

Finančna sredstva za socialne transferje (v obdobju petih let):

[[image_1_article_63074]]

[[image_2_article_63074]]

Zgornja tabela kaže zgolj delno rast, pri posameznem programu osebnega varstva je namreč skok podražitev še večji, vendar so se izplačila začela šele pred kratkim, tako da bo indeks viden čez leto. "Gotovo je, da manjše občine ne moremo teh dodatnih obveznosti prevaliti na druge vire, s katerimi bi pobrali potrebna sredstva, zato prihaja do vedno manjšega obsega investicijskih sredstev, na drugi strani pa do vedno večjih podražitev storitev, kar pomeni da se investicijske škarje zapirajo z dveh strani. Torej na eni strani prihodki občin realno padajo ob hkrati visoki inflaciji in indeksih rasti gradbenih in drugih del, kar pomeni da za isti obseg investicijskih sredstev na terenu manj storimo," razloži Breznik. 

Dodaja, da so reštve na dlani, le prisluhniti jim očitno ne zmoremo:

"Gotovo je vmesno, da država prevzame financiranje tistih transferjev in socialnih programov, ki jih v celoti ureja in o njih odloča, občina pa je zgolj plačnik. To so recimo programi posebnih oskrb v zavodih, pa razne subvencije, ki jih določa center za socialno delo, izplačuje pa občina in podobno. Torej, država naj poskrbi za socialni vidik skrbi za državljane. občina pa za razvojni, čemur smo tudi namenjeni."

"Z zaskrbljenostjo spremljam trende na tem področju in tudi izjave politike, ki gotovo ne gredo v smer skladnejšega regionalnega razvoja. Statistika jasno kaže, da se neenakosti razvoja samo še poglabljajo. S tem se občinam krajša manevrski prostor za razvojne in prebojne odločitve in začarani krog se sklene. Če k temu dodamo še težavo s prostorskim načrtovanjem, ki prav tako občine na podeželju tlači k dnu pri razvoju, se ne moremo čuditi, če se stopnja razkoraka samo še poglablja. Upamo, da bomo učakali smelo in strateško razmišljanje države pri teh odločitvah, saj bomo v nasprotnem primeru slej ko prej prišli do razvoja občin dveh hitrosti in bo prepad neskladnega razvoja med regijami in občinami samo še globlji," zaključuje anovski župan Breznik. 

"Bilo bi smiselno, da nektatere zakonsko določene naloge neposredno financira država"

S podražitvami zakonsko določenih obveznosti se srečujejo tudi v občini Kungota. Tam so na primer v letu 2021 na področju domskega varstva za varstveno-delovne centre namenili 109.50,20 evrov, v letu 2023 pa že 133.464,49 evrov. Za splošne in posebne socialne zavode v letu 2021 70.018,52 evrov, v letu 2023  67.982,17 evrov. Center za pomoč na domu je leta 2021 občino stal 105.586,44 evrov, v letu 2023 pa že 119.873,27 evrov. 

Še večje odstopanje je pri stroških šolskih avtobusnih prevozov. Ti so v letu 2021 znašali 59.693,48 evrov, v letu 2023 pa 92.269,66 evrov.

Na vprašanje, ali te podražitve pomenijo reze pri investicijah, je kungoška županja Tamara Šnofl odgovorila: "V večjem delu smo podražitve, ki so bile prisotne ne samo pri navedenih postavkah, ampak so se dvigi cen poznali tudi pri drugih področjih, kjer stroški bremenijo občino, v pretežni meri pokrili iz naslova dviga povprečnin. Glavnino investicij smo kot načrtovano peljali naprej, je pa res da smo ponekod prilagodili dinamiko izvajanja investicij, ne samo zaradi podražitev, ampak predvsem zaradi naravnih nesreč v letu 2023."

"Ne strinjam se, da bi omejili naloge občine samo na investicije, bi pa bilo vsekakor potrebno premisliti, kaj se lahko od finančnih obveznosti občin prenese na državo (seveda brez zmanjšanja trenutnega financiranja iz naslova povprečnin).  Kot že navedeno, gre predvsem za tista področja, kjer občina ni avtonomni odločevalec oziroma nima neposredne možnosti odločanja in kjer finančne obveznosti občin narekujejo okoliščine, na katere občina sama dejansko nima vpliva," še pravi Tamara Šnofl. 

Bi v Kungoti podprli predlog, da financiranje zakonsko določenih dejavnosti v celoti prevzame država, občine pa naj se ukvarjajo z izvajanjem investicij? Zagotovo bi bilo smiselno, da se posamezne zakonsko določene naloge, ki jih ta trenutek financiramo občine (kot npr. šolski prevozi) in so evidentno vpete v delovno področje materije, ki sodi v izključno pristojnost države, neposredno financira država, odgovarja županja. "Prav tako na tistih področjih, kjer država samovoljno odloča o določenih sistemskih ukrepih, bremenijo pa neposredno občinske proračune, torej občine brez njihovega soglasja."