V preteklem letu so v UKC Maribor obravnavali štiri ugrize kač, od tega so obravnavali enega otroka in tri odrasle osebe. »Pri vseh primerih sicer ni bilo potrjeno, da je šlo dejansko za ugriz kače – v dveh primerih je bil samo sum na ugriz kače. Pri navedenih ugrizih je šlo v treh primerih za ugriz v spodnje okončine in v enem primeru za ugriz v roko,« nam pojasnijo v UKC Maribor in dodajo, da prva pomoč pri ugrizu poteka v naslednjem vrstnem redu: imobilizacija uda, sterilno pokritje, ostanite mirni in poiščite zdravniško pomoč. V UKC Maribor letos sicer niso obravnavali nobenega primera, je pa protistrup vedno na voljo.
»Za odraslo osebo je izjemno malo verjetno, da bi lahko prišlo do resnih posledic ob piku slovenske kače, več previdnosti svetujemo pri otrocih.«
V Sloveniji sicer živi enajst vrst kač, od tega tri strupene. Vse domorodne kače so zavarovane. Modras je sicer v Mariboru oziroma na njegovih gričih edina znana strupenjača. Lahko ga prepoznamo po značilnem rožičku na konici gobčka, čokatem telesu ter temni cik-cak progi po sredini hrbta.
FOTO: V okolici Maribora deklico ugriznila kača, v bolnici sledil zaplet.
Kaj storiti če pride do ugriza?
V kolikor pride do ugriza in ne vemo kakšna kača nas je ugriznila, moramo poklicati medicinsko pomoč, ran pa ne zarezujemo in ne izsesavamo strupa, tudi prevez nad rano ne delamo. Kadar ugrizne nestrupena kača, je dovolj, če rano izperemo s čisto vodo ter mesto ugriza namažemo z antibiotično kremo. V primerih kadar ugrizne strupenjača, pa je potrebno strogo mirovanje in zdravniška pomoč. V Sloveniji sicer v zadnjih letih ne beležimo smrtnega primera zaradi ugriza kače.
Več informacij o domorodnih kačah na Kačofonu
Na telefonski liniji Kačofona vam člani društva nudijo informacije o domorodnih vrstah kač in svetujejo, kako postopati v primeru, kadar se kača pojavi v bližini domovanj. V nujnih primerih opravljajo intervencije na domovih in kače preselijo v primernejša bivališča. Kontaktirate jih lahko na telefonsko številko 040/322-449. »Nekateri imajo kače radi, drugi se jih bojijo in imajo lahko celo fobijo, so panični, takšnim je potrebno pomagati. Motivi, zakaj se obrnejo na nas, so različni,« pove Griša Planinc s Kačofona.
