Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor je s partnerji v okviru projekta zaDravo z zasaditvijo drevesnih in grmovnih vrst izboljšala življenjski prostor številnim vrstam ptic kmetijske krajine, zlasti vrsti rjavi srakoper in številnim opraševalcem.
Zasaditev je bila izvedena na območju Natura 2000, v občinah Starše, Duplek, Markovci, Gorišnica, Ormož in Središče ob Dravi.
Posadili so več kot 24.000 sadik avtohtonih drevesnih, med katerimi prevladujejo divja češnja, divja jablana, skorš, brek, poljski javor, hrast, beli gaber, in grmovnih vrst, kot so črni trn, glog, rumeni dren, brogovita, dobrovita, leska. Na novo zasajene in obnovljene mejice bodo tudi znatno povečale biodiverziteto kmetijske krajne, saj pestra rastlinska sestava mejic ponuja več različnih okolij za različne organizme.
Vrstno pestri travniki so prava redkost dravsko-ptujskega polja.
Mejice – zadnje oaze v kmetijski krajini
“Mejica je pas grmovne in drevesne zarasti, ki je bogata po zastopanosti rastlinskih in živalskih vrst. Samorasle mejice so bile nekoč sestavni del kmetijske krajine in so služile kot protivetrna zaščita, uravnavanje vlage v zemlji, nudile so senco, ki ščiti rastline pred sončno pripeko in bile življenjski prostor širokemu spektru organizmov,” je pojasnil mag. Dominik Bombek, koordinator projekta na RRA Podravje – Maribor.
Kmetijska krajina se je v nekaj desetletjih, pretežno zaradi vplivov intenzivnega kmetijstva, drastično spremenila. “Marsikateri organizmi se spremembam na tako kratek rok niso uspeli prilagoditi, zaradi česar smo partnerji projekta zaDravo vključili v aktivnosti projekta tudi izboljšanje stanja na kmetijskih območjih z vzpostavljanjem in obnovo struktur, kot so mejice in solitarna drevesa,” je razložil Bombek.
Partnerji projekta Občina Duplek, Občina Starše, Občina Središče ob Dravi in RRA Podravje – Maribor so pod strokovnim vodstvom partnerja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) za potrebe zagotovitve trajnega izboljšanja habitata izvedli odkupe in obnove na skupno več kot 12 hektarjih zemljišč.
Kot izjemno pomembno zasaditev mejic ocenjujejo tudi v ZRSVN. “Mejice in ekstenzivni travniki postajajo v Podravju vse redkejši. S tem se spreminja značilna krajina, po kateri je bilo v preteklosti to območje prepoznavno. Izgubljajo pa se tudi življenjski prostori nekoč splošno razširjenih, danes pa že močno ogroženih živalskih vrst. S projektom želimo vsaj malo omiliti te negativne trende. Predvsem pa se trudimo, da bi domačini in obiskovalci ponovno prepoznali mejice in vrstno pestre travnike kot značilnost krajine, ki poleg življenjskega prostora za živali nudi tudi številne ugodne učinke za prebivalstvo,” je pojasnil Simon Veberič iz ZRSVN.
Na odkupljenih površinah so vzpostavljeni novi in izboljšani obstoječi travniki in mejice. S tem so partnerji projekta prispevali k ohranjanju prehranjevalnega habitata organizmov, še zlasti pa na življenjski prostor za ptico rjavi srakoper Lanius collurio. “Na prvi pogled so te ptice prijaznega videza. Vendar njihovo latinsko ime rodu Lanius v dobesednem slovenskem prevodu pomeni mesar, kar razkrije pravi značaj skupine. Samca prepoznamo po črni očesni progi, čelo, teme in tilnik so sivi, hrbet kostanjevo-rjav, prsi svetlo rožnate. Samica nima črne očesne proge, z izjemo starejših predstavnic svojega spola, ki so že dokaj podobne samcem. Glede prehrane je rjavi srakoper oportunist, večinoma pa se zadovolji z nevretenčarji, značilno zanj pa je tudi, da svoj plen natika na trne,” je ključne lastnosti te ogrožene vrste povzel Bombek.
Rjavi srakoper potrebuje za svoj obstoj ekstenzivne travnike, ki jih omejujejo pasovi drevesne in grmovne vegetacije. Strukture uporabi za gnezdenje in kot lovna mesta. Ker se v zadnjih letih površine travnikov in mejic zmanjšujejo, upada tudi številčnost teh ptic.
Rjavi srakoper izginja iz kmetijske krajine.
Mejice imajo dokazano pozitiven vpliv na širše okolje
Naravovarstveniki so zaskrbljeni in opozarjajo na hitro zmanjševanje populacij in izginjanje organizmov, ki so vezani na kmetijske površine. Posledica rušenja naravnega sistema ima lahko katastrofalne posledice za človeka. Spregledani organizmi, ki za človeka opravljajo izjemno delo, so močno odvisni od razširjenosti krajinskih elementov v kmetijski krajini.
“Glede na to je skrajni čas, da naredimo spremembe. V sklopu projekta zaDravo smo jo naredili tako, da ohranjamo, obnavljamo in vzpostavljamo mejice na območju Dravskega in Ptujskega polja ter znatno prispevamo k izboljšanju stanja organizmov in kmetijske krajine tega območja,” je prepričan Bombek, ki je omenil še raziskavo dr. Danila Bevka, ki dokazuje, da 17 odstotkov mejic v kmetijski krajini ublaži vpliv dviga temperatur na vrstno pestrost in številčnost divjih čebel. Prav tako se za 22 odstotkov poveča vrstna pestrost in za 60 odstotkov številčnost dnevnih metuljev, v kolikor povečamo delež ekstenzivnih polnaravnih habitatov v krajini s 5 na 15 odstotkov.
“Več opraševalcev pomeni tudi povečanje pridelkov na kmetijskih površinah. Zato apeliram na vse, ki imajo na svojem zemljišču možnost vzpostaviti mejico in spremeniti meje med sosednjimi zemljišči v cvetlični ali deteljni pas, da na tak način prispevajo k izboljšanju življenjskega prostora organizmov,” je zaključil Bombek.
Intenzivna kmetijska krajina, v kateri ni življenja.
