Letošnje vremensko dogajanje s pogostimi padavinami v poletnem času je vplivalo tudi na rast gob. Zanje velja, da v vročih dneh s temperaturami nad 30 stopinj Celzija ne rastejo, ker pa letošnji julij in začetek avgusta nista bila vroča, pač pa hladna in deževna, je v tistem času pognalo precej gob. “V času vremenskih sprememb se mejniki, ki so bili do zdaj vsako leto enaki, glede na stanje v naravi nekoliko premaknejo,” nam je povedal Slavko Šerod, predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor.
Če so bili gobarji zadovoljni v juliju in v prvi polovici avgusta, pa je drugače v septembru, ko smo beležili višje temperature. Sicer smo lahko v višjeležečih gozdovih, nad 700 metri nadmorske višine, naleteli na lisičke, v gozdovih po nižinah pa je v tem mesecu raslo manj gob kot v preteklih letih. “Šele v oktobru pričakujemo običajno diverziteto gob. Ko imamo čez dan temperature okoli 25 stopinj Celzija in jutranje okoli 12, je obdobje, ko gobe množičneje rastejo. Ker smo imeli padavine, je tudi dovolj vlage,” še pravi Šerod. Dodaja, da v naslednjem mesecu pričakujemo rast kolobarnic (snežke, sivke, …), jesenskih gobanov, dežnikov, golobic, …
Potrebno se je včlaniti v gobarska društva
Slavko Šerod nabiralcem gob svetuje, da se včlanijo v gobarska društva, v katerih bodo spoznavali gobe, ki rastejo v različnih letnih časih in različnih okoljih. Glede gobarskih knjig in programskih orodij na pametnih telefonih dodaja, da njihovi avtorji v njih vključujejo le najlepše primerke s tipičnimi značilnostmi, situacija v gozdu pa je velikokrat drugačna. Do razlik med gobami prihaja že v primeru sušnega in deževnega obdobja. “Če pride do usodnih napak, torej do zamenjave gob, je naše življenje odvisno od količine zaužitih gob, saj obstaja mejna količina strupov. Če to mejo presežemo, nam ni več pomoči.”
