V Muzeju narodne osvoboditve Maribor so te dni odprli razstavo Mariborski mozaik, ki prikazuje kulturno, etnično in jezikovno raznolikost Mariborčank in Mariborčanov. Na njej so zbrali zgodbe 25 ljudi, ki so se rodili v tujini, usoda pa jih je pripeljala v Maribor in so postali Mariborčani.
Razstava po besedah direktorice muzeja Aleksandre Berberih-Slana odstira le drobec družbene barvitosti meščanov, ki so v mesto ob Dravi migrirali v različnih obdobjih iz različnih držav in iz različnih razlogov. Med predstavljenimi so zgodbe baletnika, opernega pevca, lastnika restavracije, učiteljice, lektorice, sladoledarja ter lastnika stojnice s sadjem in zelenjavo. “Gre za Mariborčane, ki se od drugih ločijo le po mestu rojstva,” je izpostavila.
Okoli 11.000 Primorcev našlo nov dom v Mariboru
Po uradnih statističnih podatkih so 1. januarja letos v Mariboru živeli ljudje iz 107 držav. Nekatere je v Maribor pripeljala ljubezen, nekatere študij, delo ali zgolj naključje. Drugi so se na pot odpravili v iskanju boljših življenjskih razmer, nekateri so bežali za življenje.
“Z razstavo želimo opozoriti na pojav migracij kot nečesa, s čimer naše mesto živi že desetletja, pri čemer sprejema integracijo populacije migrantov in beguncev kot del svojega vsakdana,” je na začetku tega leta, ko je muzej objavil poziv k sodelovanju pri oblikovanju te razstave, pojasnila Berberih-Slana.
Območje med Pohorjem in Slovenskimi goricami so za svojega vzeli že Kelti, Iliri, Rimljani, Avari, Slovani in germanski Franki. Med prvo svetovno vojno je mesto sprejelo prihod avstrijskih Italijanov, za katere so bile urejene šole v materinščini. Po nekateri ocenah se je v Maribor in okolico preselilo približno 11.000 Primorcev, ki so vidno zaznamovali kulturno življenje na tem območju.
Tuji študenti na mariborski univerzi
Pripadniki drugih narodov so v Mariboru živeli in ustvarjali tudi po prvi svetovni vojni, med drugim Nemci, Čehi, Hrvati, Bolgari in Rusi. Po drugi svetovni vojni je na intenziteto migracij iz tujine v Maribor vplivalo predvsem gibanje neuvrščenih. Po letu 1975 so se lahko študenti iz držav gibanja neuvrščenih vpisali na Univerzo v Mariboru, že dobro desetletje prej pa so lahko študentje iz tujine študirali na višjih in visokih mariborskih šolah.
Druga polovica 70. let prejšnjega stoletja predstavlja vrhunec selitev iz drugih delov SFRJ v Slovenijo, Maribor pa je bil leta 1971 ena najmočneje zastopanih občin po številu zdomcev v celotni Jugoslaviji. Povečan migracijski pritok v Maribor je bilo mogoče zaznati tudi med letoma 1991 in 1995, ko je zaradi vojne na Balkanu v Slovenijo prišlo večje število beguncev iz držav nekdanje SFRJ.
Avtorji razstave, ki se po postavitvi precej razlikuje od običajnih muzejskih razstav, so Aleksandra Berberih-Slana, Uroš Dokl in Jan Malec, kot oblikovalec pa je pri postavitvi sodeloval Uroš Lehner.
STA
