V Sloveniji je več kot 150 voznic tovornjakov in avtobusov. Za poklice, ki so bili nekoč tradicionalno moški, se danes odloča vse več žensk. V podjetju Marprom, ki opravlja mestne avtobusne prevoze po Mariboru, je trenutno zaposlenih 123 voznikov, od tega 16 voznic. Na Marpromu so nam dejali, da se za tovrsten poklic odloča vse več žensk in da razlik med spoloma v tem poklicu praktično več ni.
Voznica, ki vas zapelje po Mariboru
Jeklene Magnolije, tako se imenuje društvo voznic in tovornjakov Slovenije. Del društva je tudi Patricija Lah, ki poklic voznice mestnega avtobusa v Mariboru opravlja že deveto leto. »Vožnja avtobusa ali tovornjaka me že od nekdaj fascinira. Mogoče zato, ker je bil pokojni oče poklicni voznik tovornjaka,« opisuje.
Po izobrazbi je sicer upravno administrativni tehnik. Po opravljeni obvezni praksi v srednji šoli je pristala na Zavodu za zaposlovanje. Tam se je ji ponudila priložnost prekvalifikacije za poklicno voznico z usposabljanjem in možnost pridobiti tudi izpit kategorije C.
Žensk delodajalci niso želeli
Po opravljenem izobraževanju in pridobljenem izpitu se je podala iskati zaposlitev. »Žal nisem bila uspešna. Marsikateri delodajalec na razpisano delavno mesto voznika ni bil pripravljen sprejeti ženske. A nisem vrgla puške v koruzo,« pove Patricija.
Čez nekaj časa je izvedela, da podjetje Veolia, ki se je v tistem času ukvarjalo s prevozi potnikov, išče voznike. Kljub temu, da je imela le izpit za C kategorijo, se je odločila povprašati kakšne so možnosti zaposlitve. Po pogovoru so se odločili, da ji financirajo še izpit D kategorije in čez nekaj časa je prejela delovno razmerje za določen čas. Tako se je pričela njena kariera kot voznica avtobusa.
Njena največja želja je opraviti nekaj kilometrov za volanom tovornjaka.
Patricija meni, da je vsak poklic poseben, a pomembno je, da delo opravljaš z veseljem: »V tem poklicu sem se našla in dokler mi bo zdravje dopuščalo, ga bom opravljala.«. Na vprašanje kdo je boljši šofer, moški ali ženske, nam je odgovorila, da je to sicer težko presoditi, a ženske nekako bolj z občutkom upravljajo z avtobusom. Priznava pa, da imamo tudi ženske težko nogo in znamo “pritisniti po gasu”.
Srečuje se tudi z očitki
S strani potnikov velikokrat prejema pozitivne komentarje, velikokrat opazi, da so presenečeni, ko vidijo žensko za volanom. Zgodilo pa se ji je tudi, da se moški ni želel peljati z avtobusom, ki ga je vozila.