Premalo vlaganj občin v vodovode in njihovo slabo vzdrževanje se je lani pokazalo na višjih vodnih izgubah in večjem številu poškodb. Poškodb in intervencij skoraj za polovico več kot leta 2014. Večkrat smo že slišali opozorila, da občine vse premalo denarja vlagajo v gradnjo in obnovo vodovodne infrastrukture. Na drugi strani to povzroča precejšnje vodne izgube, visoke stroške popravil in več neskladnih vzorcev mikrobioloških analiz vode.
Vodne izgube so se povečale
V Mariborskem vodovodu, ki s pitno vodo oskrbuje 19 občin, ugotavljajo, da so se lani vodne izgube povečale na 30 odstotkov. »Vodne izgube so lahko posledica izgub vode zaradi okvar na vodovodnem omrežju, denimo lomi cevovodov, puščanje spojev, tesnilk, priključki, prelivi, nekontrolirani odjemi in porabe za tehnološke namene. Vodne izgube pa so lahko tudi posledica napak na merilnikih in napravah,« pojasnjujejo v podjetju. Vodne izgube so leta 2011 znašale 32,5 odstotka, do leta 2014 padle na 26 odstotkov in se lani ponovno povišale. »Povečanje vodnih izgub je pokazatelj, da občine namensko zbranih sredstev niso vložile nazaj v obnovo vodooskrbnega sistema, da bi uporabnikom zagotovile kakovosten standard vodooskrbe. Dotrajani cevovodi, ki se niso obnavljali, povzročajo poleg izgub vode, tudi visoke stroške tekočega vzdrževanja, kar povečuje lastno ceno vode oziroma povzroča višje obratovalne stroške«.
Tudi intervencij več
Število lomov in intervencij se je lani v primerjavi z letov 2014 povečalo za skoraj 40 odstotkov. »Število prelomov se je povečalo predvsem na obrobnih občinah vodooskrbnega sistema. Po številu prelomov je bilo največ prelomov v občini Duplek in Maribor. V občini Cerkvenjak, Sveta Trojica in Gornja Radgona pa ni bilo evidentiranega nobenega preloma,« pravijo v podjetju. Vzroke je iskati v slabem vodovodnem omrežju v mestnem jedru, kjer so bili nekateri cevovodi vgrajeni pred sto leti in jim je že zdavnaj potekla življenjska doba. V Mariboru je kar 14 kilometrov vodovodnega omrežja starega več kot 100 let.
Nacionalni laboratorij za zdravje vodo označil za ustrezno
Temu primerno so se v nekaterih občinah povečali deleži neskladnih vzorcev mikrobioloških analiz, v Mariboru denimo iz 1,7 na 4,3%. »Večinoma gre odstopanja pripisati neustreznemu stanju internih instalacij predvsem na nadomestnih odvzemnih mestih, kjer se vzorci pitne vode ne jemljejo stalno ampak samo občasno, na primer ko so med poletnimi počitnicami zaprte šole in vrtci ter prihaja do zastajanja vode v interni instalaciji. Prav tako so nezadostno vlaganje občin v infrastrukturo, onesnaženje vodnih virov, neizvajanje preventivne dezinfekcije na centralnem vodooskrbnem sistemu, pojav visokih temperatur ozračja in posledično pitne vode ter intenzivno deževje razlog za porast odstotka neskladnih vzorcev,« še pojasnjujejo v podjetju. Kljub temu je Nacionalni laboratorij za zdravje vodo označil za ustrezno, torej zdravstveno ustrezno in varno za pitje.
