V mariborski evangeličanski cerkvi je včeraj potekala slovesnost Mestne občine Maribor in Evangeličanske cerkvene občine Maribor v počastitev dneva reformacije. Po besedah duhovnice Vladimire Mesarič Jazbinšek je ta praznik priložnost za oživitev zavesti in poglobitev vednosti o slovenščini ter prispevku Primoža Trubarja v širšem evropskem obzorju.
“Ivan Prijatelj je imel Trubarja celo za slovenskega apostola in tudi škof Anton Martin Slomšek je o njem povedal veliko lepih besed,” je poudarila. “Trubarjeva dediščina je najmočnejša slovenska narodno povezovalna in narodno reprezentativna prvina, od leta 1991 tudi državni jezik Republike Slovenije.
“Ivan Prijatelj je imel Trubarja celo za slovenskega apostola in tudi škof Anton Martin Slomšek je o njem povedal veliko lepih besed,” je poudarila. “Trubarjeva dediščina je najmočnejša slovenska narodno povezovalna in narodno reprezentativna prvina, od leta 1991 tudi državni jezik Republike Slovenije, od leta 2004 eden izmed uradnih in delovnih jezikov Evropske unije. Knjižna slovenščina se torej pol tisočletja po svojem nastanku uspešno uveljavlja v najuglednejših govornih položajih, kar si jih je mogoče danes predstavljati,” je dodala.
Dan reformacije, ki ga obeležujemo 31. oktobra, je v Sloveniji državni praznik, saj je reformacija Slovencem prinesla prvo knjigo. To je bil Katekizem, ki ga je napisal Primož Trubar (1508-1586), in s tem je slovenščina postala knjižni jezik. V tem obdobju je nastal tudi prvi slovenski pravopis Zimske urice Adama Bohoriča in prevod Biblije Jurija Dalmatina.
Mariborska evangeličanska cerkvena občina je ena najmanjših
Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začelo 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve. Povod za to je bilo prodajanje odpustkov in cerkvenih služb, s katerimi je Cerkev želela zaslužiti denar za gradnjo Bazilike sv. Petra v Rimu. Zaradi upora ga je papež izobčil iz Cerkve, nato je nastala nova, luteranska cerkev.
Mariborska evangeličanska cerkvena občina je ena najmanjših, saj šteje okoli 100 družin oziroma približno 500 članov. Stalnega duhovnika je dobila šele po osamosvojitvi Slovenije v 90. letih.
Luther je med drugim zahteval, naj bo Cerkev revna in preprosta, prav tako tudi bogoslužje. Trdil je, da človek ne potrebuje papeža, da bi se približal Bogu. Zavzemal se je proti čaščenju svetnikov in relikvij in za to, da bi verniki prebirali Sveto pismo v svojem materinem jeziku. Prav slednje je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na slovensko književnost.
Mariborska evangeličanska cerkvena občina je ena najmanjših, saj šteje okoli 100 družin oziroma približno 500 članov. Stalnega duhovnika je dobila šele po osamosvojitvi Slovenije v 90. letih.