V Mariboru se začenja prestižen 59. Festival Borštnikovo srečanje

SNG Maribor je v sredo gostilo novinarsko konferenco, na kateri je umetniški direktor Festivala Borštnikovo srečanje, Aleš Novak, predstavil program 59. izvedbe tega prestižnega gledališkega dogodka in prejemnika Borštnikovega prstana. Ob tej priložnosti pa smo se z Novakom pogovorili tudi o drugih pomembnih temah, ki vplivajo na slovensko gledališko sceno.

Aleš Novak je umetniški vodja Festivala Borštnikovo srečanje od leta 2018. Diplomiral je iz gledališke in radijske režije na UL AGRFT. Sprva je deloval kot samostojni ustvarjalec na področju gledališča in medijev, kasneje je vodil Mladinski kulturni center Maribor, zatem Urad za kulturo Mestne občine Maribor in Javno agencijo za knjigo RS.

Festival, ki bo potekal med 3. in 16. junijem, bo obiskovalcem ponudil bogat nabor domačih in tujih predstav, strokovnih dogodkov ter kulturnih aktivnosti.

Izjemen tekmovalni in spremljevalni program

Selektor Blaž Lukan je v tekmovalni program uvrstil dvanajst vrhunskih uprizoritev slovenskih producentov, ki izpostavljajo aktualne družbene teme in raziskujejo različne odrske poetike. "Večina predstav se osredotoča na subjekte, ki odražajo sodobnega človeka z razpršenim fokusom in s temeljno nemočjo v družbenih vlogah," je pojasnil Lukan. Izbor je nastal po več kot stotih ogledih gledaliških uprizoritev, ki so jih pospremili premisleki o kriterijih izbora in vsebinskih usmeritvah festivala.

Borštnikovo srečanje pa seveda ponuja tudi spremljevalni program, ki vključuje tako slovenske kot tuje produkcije. Iz tujine prihajajo nekatere odmevne uprizoritve z evropskih gledaliških odrov in festivalov, med njimi "Angel zgodovine" v produkciji Sotterraneo (Italija) ter "Mati in otrok" v režiji Matije Ferlina iz Hrvaške.

Posebna pozornost pa je namenjena mednarodni produkciji "Konec sveta v treh dejanjih", ki je nastala v sodelovanju z Zagrebškim gledališčem mladih in Beograjskim dramskim gledališčem. Režijo te predstave, ki bo svojo slovensko premiero doživela prav na Borštnikovem srečanju, je prevzela mednarodno uveljavljena režiserka Selma Spahić.

Kulturno povezovanje in mednarodno sodelovanje

Festival tudi letos ostaja zvest svojemu poslanstvu regionalnega in mednarodnega povezovanja. "Borštnikovo srečanje je že dolgo več kot le pregled najboljših slovenskih gledaliških produkcij. Skozi vrhunske gostujoče predstave iz tujine ponujamo priložnost, da se naše občinstvo spozna z vrhunsko produkcijo iz tujine," je poudaril Novak. Ob tem je izpostavil pomen festivala kot platforme za slovensko gledališče, ki postaja vse bolj prepoznavno v širšem evropskem in globalnem prostoru.

[[image_3_article_66693]]

Kot pojasni, je ta segment nastajal, oziroma se razvijal od leta 2008 naprej, ko festival načrtno deluje v smeri spodbujanja, uveljavljanja in promocije slovenske gledališke dejavnosti v širšem evropskem prostoru. "Pomemben del informacijskih in promocijskih dejavnosti, ki jih izvajamo, obiskovanja tujih gledaliških manifestacij, ki potekajo čez leto, je posvečeno temu, da smo povezani v širši mreži evropskega gledališkega dogajanja. Da smo vključeni v to polje pozornosti tujih gledaliških kritikov, novinarjev in profesionalcev s področja gledališča, ki jih vedno zanima, kje se pojavljajo zanimivi novi gledališki ustvarjalci, ki bi bodisi delali ali sodelovali s svojimi predstavami tudi pri njih, torej na festivalih v njihovih gledališčih. To je nekaj, česar se v zadnjem obdobju skušamo lotevat res načrtno, ciljno in odziv je letos dober," pove Novak.

To poslanstvo sodi med temeljna festivalska poslansta in ga želimo razvijati tudi v prihodnje.

Letos bodo pokazali prvo lastno festivalsko produkcijo

V okviru projekta, ki je sofinanciran s strani Ustvarjalne Evrope in ga pripravljajo s partnerji iz tujine – iz Zagreba in iz Beograda, so pripravili tudi gledališko uprizoritev, ki temelji na treh na javnem natečaju izbranih besedilih Hrvaške, Slovenske in Srbske avtorice. Ta tri besedila je uprizorila mednarodno uveljavljena režiserka Selma Spahić s svojo ekipo in jih povezala v omnibus, ta omnibus pa bo v torek kot premiera zaživel tudi pred mariborskim občinstvom. Pred tem sta že bili premieri pri partnerjih projekta, torej v Beogradu in v Zagrebu, kjer je predstava požela resnično izjemen odziv.

"Zaradi tega se tudi izredno veselimo mariborske premiere in to je dejansko prva lastna festivalska produkcija in kar velik in zahteven dvoletni mednarodni projekt, ki se bo letos jeseni zaključil. To je nekaj, kar želimo razvijati tudi v prihodnje, so pa to zahtevni, kompleksni projekti, ki terjajo visoka sredstva in veliko drugih virov, zato je potrebno za njih vedno zagotoviti neke dodatne zunanje vire in mi si skozi prizadevamo za zagotavljanje le-teh. To ni prvi evropski projekt, saj smo jih v zadnjem obdobju izvedli celo vrsto. Če bomo uspešni pri kandidiranju za dodatna sredstva bomo s takimi projekti seveda nadaljevali tudi v prihodnje," pove Novak.

Doda tudi, da upajo, da si bodo vsi tuji gostje ogledali čim več predstav in se spoznali z ustvarjalkami in ustvarjalci, ki bodo posledično imeli priložnost bodisi gostovanja ali nasploh sodelovanja pri snovanju novih gledaliških projektov v tujini. Ker vsak dan prihajajo prijave in potrditve žal točnega števila še ne vemo, so pa to ljudje iz Nemčije, Italije, držav bivše Jugoslavije, Slovaške, Grčije, Avstrije,...

Bogata paleta dogodkov

Poleg tekmovalnega in spremljevalnega programa bo festival ponudil številne strokovne dogodke, okrogle mize, razstave gledališke fotografije, predstavitve knjig in obsežen Študentski program. Festival bo tako ustvarjalcem kot občinstvu omogočil bogato in raznoliko izkušnjo, ki bo spodbujala dialog in izmenjavo idej. Kot vedno pa spremljevalni program sestavljajo zelo raznolike predstave, s tem, da ni kakšen žanr posebej izpostavljen. Ta različnost se odraža tudi v različnosti produkcijskih modelov, ki so povezani z uprizoritvami, ki sestavljajo spremljevalni program.

[[image_1_article_66693]]

To niso samo gostovanja slovenskih institucionalnih gledališč ali celo tujih institucionalnih gledališč, ampak so tudi produkcije nevladnih organizacij, zavodov na tem področju, manjših gledaliških ustvarjalk in ustvarjalcev in narodne koprodukcije, ki so nastale v sodelovanju med slovenskimi in tujimi producenti.

Na ta način resnično vabimo z zelo različnimi uprizoritvami, ki ima enega skupnega povezovalca - njihovo vrhunskost.

Tudi letos študentje ohranjajo svojo vlogo, svoj programski sklop študentskega gledališča na Borštnikovem srečanju. Letos prihajajo s tremi študentskimi produkcijami, za njih pa v sodelovanju s tujini festivalskimi gosti in ustvarjalci, ki prihajajo s svojimi predstavami, pripravljajo dve gledališki delavnici, ki se jih bodo lahko udeležili. Ob tem jim v Mariboru omogočajo tudi namestitev v času festivala, festivalske vstopnice in skrbimo za to, da mladi vidijo čim več predstav in se udeležijo tudi drugih dogodkov, posvečenih refleksiji gledališkega dogajanja.

"Take priložnosti v Sloveniji morda niso tako pogoste, kot si sprva mislimo. Tudi tuje gledališke predstave, ki prihajajo so v tem smislu dragocena pridobitev te ponudbe. Jaz mislim, da je to neka redka priložnost, da si lahko na domačem odru pogledamo gostovanja nekaterih najimenitnejših gledaliških ustvarjalcev iz tujine," poudari Novak.

Ekipa rada sprejema nove izzive

Če predstava terja neko posebno pozornost pri usmerjanju v prostor, to običajno pomeni, da je od tod potrebno organizirati tudi posebne rešitve na področju tehnike, osvetlitve, tona in podobno. "To ni nujno samo na odru, ampak pomeni že večdnevne priprave na tem prizorišču. Take priprave pa seveda tudi pomenijo, da je potrebno angažirati gledališko tehniko, govorim o kadrih in ljudeh, ki pa jih je na voljo omejeno število. Če potekajo vzporedni trije ali štirje tovrstni projekti umeščanja predstave, je to zalogaj, kjer je potrebno prvo zagotoviti nadstandardni angažma tehnične ekipe v SNG Maribor in dodatno zunanjo pomoč in tehnično opremo, od električnih priključkov do raznih dovoljenj," pove umetniški direktor in doda, da vse to seveda terja ogromne napore.

"Po drugi strani pa nam je to vedno znova en ustvarjali izziv oziroma organizacijski izziv. Sedaj smo pri umeščanju predstav v taka prizorišča drugje v Mariboru že na nek način vajeni in nam je po svoje to zanimivo, hkrati pa to omogoča izvedbo programa na več lokacijah hkrati in nekoliko večji obseg programa, kar je skladno z našimi ambicijami in cilji – da mariborskemu občinstvu ponudimo čim več zanimivega, kakovostnega in vrhunskega programa, vsebin, predstav. To je nekaj česar se radi lotimo in smo toliko bolj zadovoljni, če smo pri tem uspešni."

Posebna čast Branku Šturbeju

[[image_2_article_66693]]

Osrednji dogodek festivala bo podelitev Borštnikovega prstana, najpomembnejše slovenske igralske nagrade, ki jo bo letos prejel Branko Šturbej. Šturbej, ki je v slovenskem gledališču prisoten že štirideset let, je v svoji bogati karieri ustvaril vrsto izjemnih vlog tako v klasičnih kot sodobnih repertoarjih. "Igralski razpon Branka Šturbeja je širok, zajema vloge tako v klasičnem kot sodobnem repertoarju, enako suveren je v drami in komediji, v vsako vlogo, se zdi, vstopa z enako 'naivnostjo' in neposrednostjo, z domala otroškim čudenjem, počasi, a zanesljivo pa skozi njen razvoj – ob nesporni 'tehnični' virtuoznosti – pridobiva presunljivo miselno in emotivno globino. Negova igra vselej prihaja, kot je bilo nekoč zapisano, 'iz resničnega epicentra gledališča'," je v imenu žirije za Borštnikov prstan zapisal Blaz Lukan.

"To je zame izjemen privilegij in čast ter potrditev mojega dela. To je moje mesto in na nek način še zmeraj moja publika, zato se izjemno veselim podelitve," je po razglasitvi dejal Šturbej. Prstan bo prejel na sklepni slovesnosti s podelitvijo nagrad v režiji Maše Pelko, ki bo na sporedu v nedeljo, 16. junija, ob 20. uri.