Gudronska jama v Mestni četrti Studenci že več desetletij stagnira. Nevarni odpadki pa so lahko v tem času že ogrozili pitno vodo v okolici.

Pred kratkim smo poročali o nelegalnem odlagališču odpadkov v Mestni četrti Studenci. Gre za problematiko, staro več kot štiri desetletja. V MČ so na to že večkrat opozarjali, skrbi jih namreč dejstvo, da odpadki ogrožajo vodne vire Kamniškega platoja. Omenjena jama pa žal ni edina. Na širšem območju Maribora je bilo v preteklosti identificiranih več nahajališč gudrona. Te naj bi se, poleg tiste na Studencih, nahajale v Bohovi, na Teznem in Dobravi. Najbolj poznano odlagališče, je bilo v Pesniški jami in je bilo edino zgrajeno povsem legalno. Zgradila ga je Rafinerija mineralnih olj Maribor.

Gudron je neuporaben ostanek, ki nastane pri procesu kisle rafinacije rabljenih olj.

Kot so nam pojasnili na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) so leta 1994 skupaj s podjetjem Petrol sprejeli dogovor v zvezi s sanacijo odlagališč gudrona v Pesniški jami, na Studencih in v Bohovi. Deset let kasneje je bil sklenjen dokončni dogovor glede sanacije v Pesniškem dvoru. Leta 2009 je bila investicija, ki je bila financirana 50 odstotkov s strani Petrola ter ostala polovica s strani državnega proračuna, zaključena.

Je na Studencih odlagališč več?

Z Janezom Šauperlom, predsednikom Mestne četrti Studenci, smo se odpravili na teren. Pokazal nam je kjer se nahaja odlagališče, ki je na prvi pogled videti vse prej kot to, saj velika polja zakrivajo dejansko stanje. »V te jame so vozili sode gudrona. To bi verjetno v 50-ih letih pločevino že nažrlo, kar bi lahko privedlo do ekološke bombe, če lahko temu to rečem. Ni pa to edina jama o kateri Studenčani govorijo, ampak bi naj bila na levi strani Lesarske ulice še ena. Mislim, da bi se moral nekdo za to zavzeti, če hočemo v bližnji prihodnosti imeti še pitno vodo,« je dejal ob tem.

Želja Šauperla je, da se odpadki izkopljejo in odpeljejo na pravilno deponijo, kjer se dajo v uničenje. »Če niso sodi že zdavnaj porjaveli in gre gurdon v zemljo.«

Nas mora skrbeti kakšno vodo pijemo?

Z vprašanjem kakšen vpliv lahko imajo odpadki in ali je ogrožena pitna voda, smo se obrnili na Mariborski vodovod. Direktor Danilo Burnač nam je odgovoril: »Po nam znanih podatkih se gudronska jama nahaja na širšem vodovarstvenem območju. Mariborski vodovod redno spremlja skladnost pitne vode tako na črpališčih kot tudi na pipah uporabnikov. Iz rezultatov analiz in letnih poročil Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano je videti, da je pitna voda ki jo črpa in distribuira Mariborski vodovod skladna in varna.« Dodal je tudi, da meni, da neposredno ne vpliva na kvaliteto vode, vendar tega ni mogoče nikdar 100 odstotno izključiti, prav tako ne morebitne kasnejše večdesetletne vplive odlaganja.

»Gudronske jame sodijo pod t.i. stara bremena in jih mora sanirati država, ker v teh primerih ni več pravnih gospodarskih naslednikov, ki so to povzročili. Država v državnem proračunu ima postavko sanacija t.i. starih bremen. Vem, da je MO Maribor na ta dejstva, pod vodstvom različnih županov, večkrat državo opozarjala na potrebo po sanaciji te jame,« pojasni Burnač.

Mariborska občina o aktivnostih ni bila uradno obveščena

Obrnili smo se tudi na Mestno občino Maribor, saj nas je zanimalo kakšno je njihovo stališče v zvezi s sanacijo omenjenega odlagališča. »Glede na to, da je sanacija v pristojnosti države, je bil že v letu 2007 na razgovoru s takratnim ministrom za okolje in prostor g. Podobnikom sprejet dogovor, da bo Ministrstvo za okolje in prostor prevzelo vse aktivnosti za sanacijo gudronskih jam na območju Maribora. Maja 2007 je zato MO Maribor na zahtevo MOP pridobila vso razpoložljivo dokumentacijo o gudronskih jamah in jo posredovala na MOP. Tudi za lokacijo na Studencih,« so nam dejali na mariborski občini. Vse od takrat pa naj o nadaljnjih aktivnostih MOP, v zvezi s situacijo, ni bila uradno obveščena.

vir: maribor.si

Opozarjali na nevarnost onesnaženja zalog pitne vode

Na občini so zatrdili, da so ministrstvo in njihov pristojni inšpektorat vseskozi opozarjali, da zaradi odloženega gudrona obstaja potencialna nevarnost onesnaženja zalog pitne vode. »Zato menimo, da bi bila aktivnejša vloga države pri tej sanaciji nujno potrebna, saj je le-ta neobhodno potrebna in to v najkrajšem možnem času.«

Na ministrstvu so ob tem dodali, da konkreten dogovor o sanaciji ni bil realiziran, saj je bilo v letu 2010 v porevizijskem poročilu z dne 4. novembra 2010 Računskega sodišča RS ugotovljeno, da je v primeru gudronskih jam v Sloveniji znan povzročitelj onesnaženja: »Ker naj bil bila družba Petrol d. d. pravni naslednik družbe Rafinerija mineralnih olj Maribor, ki je bil dejanski povzročitelj gudrona, ki se nahaja na območju Studenc in Bohove. Zavzeto je bilo stališče, da mora znan povzročitelj čezmerne obremenitve okolja v skladu z 9. členom Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) odpraviti vir in posledico čezmernega obremenjevanja okolja.«

Na ministrstvu se zavedajo problematike, zato je bilo v predlogu Zakona o varstvu okolja, v javni obravnavi v letu 2017 vključeno poglavje »V preteklosti onesnažena območja«. Največje spremembe glede na veljavno ureditev se nanašajo na opredelitev v preteklosti onesnaženih območij, določitev odgovornosti za sanacijo, postopek ugotavljanja potrebnosti sanacije, odreditev sanacije, evidentiranje in registriranje v preteklosti onesnaženih območij in ureditev odgovornosti države ali občine kadar sta lastnici v preteklosti onesnaženih območij in v primeru subsidiarnosti, ter način financiranja oz. opredelitev finančnega vira za sanacijo.

»MOP si bo prizadeval to vsebino vključiti v eno izmed nadaljnjih sprememb Zakona o varstvu okolja,« zatrdijo ob koncu.

Z vprašanji kakšni so načrti v zvezi z gudronsko jamo na Studencih v Mariboru in ali je predvidena sanacija, smo se obrnili tudi na Petrol, kjer nam je Aleksander Salkič dejal: »Obveznosti Petrola glede sanacije gudronske jame v Pesnici so bile izvedene pred leti, sanacija je zaključena. Informacij o preostalih okoljskih bremenih ne moremo komentirati.«