Mariborski mestni svetniki so danes še v drugem branju potrdili nov odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki naj bi zagotovil pravičnejšo porazdelitev plačevanja tega prispevka v Mestni občini Maribor. Znižuje obremenitev gospodarstva, odmera nadomestila za stanovanjske prostore pa po novem ostaja enaka kot doslej.

V prvem branju junija so mestni svetniki soglašali s predlagano razbremenitvijo doslej prekomerno obremenjenih gospodarskih subjektov, manj naklonjeni pa so bili višanju nadomestil za stanovanja.

V drugem branju so slednje umaknili. Odmera nadomestila za stanovanjske prostore tako ostaja na višini, opredeljeni v trenutno veljavnem odloku. Izpad teh sredstev – računali so na pol milijona evrov – so nadomestili z višjim točkovanjem določenih gospodarskih dejavnosti (stavbna zemljišča za rabo rudarstva, oskrbe z energijo ter finančne in zavarovalniške dejavnosti).

V veljavi prihodnje leto

Ker so bile te gospodarske dejavnosti v prvem osnutku odloka deležne največjega znižanja, bo njihova končna odmera še vedno nižja kot v trenutno veljavnem odloku. Nov način obračunavanja bo začel veljati januarja prihodnje leto.

“S tem smo končno odpravili nesorazmerne obremenitve, ko gospodarstvenik plačuje mnogo višje nadomestilo kot trgovec na isti lokaciji, zato smo tega zelo veseli,” je dejal predstavnik svetniške skupine SMC Andrej Špenga.

Zadržani so bili le v SD, v prvi vrsti zaradi nižanja prilivov s tega naslova v občinski proračun. Obenem so opozorili, da se z novo ureditvijo razbremenjuje predvsem velike gospodarske družbe, katerih lastniki so največkrat tujci.

Sprejetje novega odloka o NUSZ je bilo nujno po predlanskem nadzoru predstavnikov okoljskega ministrstva, ki je bil opravljen na pobudo nekaterih mariborskih podjetij. Spremembe naj bi se najbolj poznale pri gospodarskih družbah, kot so na primer Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki naj bi po novem namesto 800.000 evrov na leto plačevale 200.000 evrov.

Subvencija za socialno varstvene storitve

Občinska blagajna se sicer polni počasi. Potem ko je bil letošnji občinski proračun z zadnjim rebalansom junija povišan na vrtoglavih 138 milijonov evrov, poročilo o izvrševanju proračuna v prvi polovici leta, ki so ga danes obravnavali na mestnem svetu, kaže, da so bili načrtovani prejemki in prihodki realizirani le v višini 45 milijonov evrov, kar predstavlja slabih 33 odstotkov vseh načrtovanih prejemkov in prihodkov. V enakem deležu so bili realizirani odhodki.

Po besedah vodje mestne uprave Mateje Cekić je nizka realizacija v prvi polovici leta razumljiva, saj skupščine javnih podjetij, od katerih pričakujejo prihodke iz dobička, in dražbe javnega premoženja večinoma potekajo poleti. Do konca leta naj bi se prihodki okrepili, kljub temu pa najverjetneje ne do 100 odstotkov. “Določene zadeve se bodo prenesle v leto 2019,” je priznala.

Mestni svetniki so potrdili subvencioniranje socialno varstvene storitve oskrbe na daljavo (E-oskrba), ki predvideva 10 evrov mesečne subvencije za uporabnika. Ob tem so nekateri opozorili, da je storitev za številne upokojence predraga, a je Lilijana Zorko iz mestne uprave pojasnila, da ima dovoljenje pristojnega ministrstva le en ponudnik, zato ni veliko manevrskega prostora za pogajanja o ceni.

STA