Dekan Ivan Krajnc je ob tem opozoril na nujno ureditev perečih vprašanj v slovenskem zdravstvu in izobraževalnem sistemu, saj univerzitetne klinične centre in medicinske fakultete čaka mednarodno preverjanje.

“Glede na to, da obe resorni ministrstvi pripravljata reformi, tako zdravstvenega sistema kot novelo zakona o visokem šolstvu, menimo, da je pravi čas za poglobljeno in z dokazi podkrepljeno razpravo o tem, ali želimo slediti evropskih državam, ki so zmogle, znale in hotele urediti zdravstveni sistem in sistem izobraževanja zdravnikov,” je povedal Krajnc.

Težav se je treba lotiti sistemsko

Na začetku poletja je s pismom opozoril državne oblasti na številna pereča vprašanja, a odziva ni prejel. “Treba bo zagotoviti kakovostno poučevanje in raziskovanje na medicinskih fakultetah in v univerzitetnih kliničnih centrih, saj bo samo to omogočilo, da bo evropska akreditacija uspešna,” je prepričan. “Skrajni čas je, da se sistemsko lotimo težav in zadeve uredimo po evropsko,” je dodal.

Pridružil se mu je dekan ljubljanske medicinske fakultete Dušan Šuput, ki je tudi glavni tajnik Združenja medicinskih fakultet v Evropi (AMSE). Ta je bila tista, ki je dala pobudo za uvedbo evropske akreditacije za medicinske fakultete, da bi tako uveljavili enotne standarde na področju izobraževanja zdravnikov.

UKC-ji in medicinske fakultete preveč vsak zase

V Sloveniji so univerzitetni klinični centri in medicinske fakultete po njegovih ocenah preveč vsaksebi, čeprav ena stran brez druge ne more obstajati. “Čeprav imamo v Sloveniji dva univerzitetna klinična centra, je, tudi zaradi pomanjkanja zdravnikov, trend, da se večajo zahteve do naših učiteljev po kliničnem delu na račun poučevanja in raziskovalnega dela,” je izpostavil. “Mislim, da bi bilo prav, da ministrica za zdravje in ministrica za šolstvo skupaj povesta, kakšno obliko bomo imeli,” je dodal.

Velika razlika v višini sredstev, ki jih Slovenija in Avstrija namenjata za zdravstvo

Na današnjem posvetu v Mariboru so predstavili obstoječo ureditev v Avstriji, kamor hodijo na delo tudi številni slovenski zdravniki. Nekdanji rektor graške medicinske univerze Josef Smolle je pri tem izpostavil veliko razliko v višini sredstev, ki jih Slovenija in Avstrija namenjata za zdravstvo.

“Če bi hoteli v Slovenijo prenesti avstrijske razmere, bi potrebovali vsaj milijardo evrov,” je konkretno ocenil predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina. Po njegovih ocenah je potrebna celovita zdravstvena reforma, o kateri pa se v Sloveniji velikokrat le govori. “Za reformo zdravstva je treba imeti znanje, jasna strokovna izhodišča in politično voljo. Vseh teh treh elementov v Sloveniji primanjkuje, še posebej v zadnjih 15 letih,” je dejal.

Med največjimi težavami, ki pestijo slovensko zdravstvo, je pomanjkanje zdravnikov, kar se še posebej čuti v Mariboru, od koder številni zdravniki hodijo na delo v Avstrijo. Mladi zdravniki se ne prijavljajo na razpisana specializantska mesta v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, mladi specializanti pa po opravljenem specialističnem izpitu nemalokrat iščejo strokovne izzive v drugih okoljih, tudi v tujini.

Po besedah dermatovenerologa Roka Kokola so delovni pogoji v Avstriji primerljivi s Slovenijo, plačilo pa je višje. “A tudi cene tam so višje,” je opozoril. V predstavitvi zdravstvenega sistema v Avstriji je med drugim izpostavil sistem “zdravnika na izbiro”, kjer lahko bolnik gre k zasebnemu zdravniku, zavarovalnica pa mu povrne del stroškov. “Ta sistem se mi zdi zelo pošten, saj bolnik, ki je pripravljen plačati nekaj več za pregled, dobi nekaj nazaj od zavarovalnice,” je povedal in dodal, da so tudi zaradi tega v Avstriji manjše čakalne dobe kot pri nas.

STA