Predstavnik omenjenega gospodarskega interesnega združenja Edvard Košnjek je menil, da morajo uporabniki dobiti jasno sliko energetske prihodnosti, tako z okoljskega kot z energetskega vidika, saj je v javnosti preveč informacij, ki niso utemeljene na dejstvih. “Treba je izhajati iz fizikalnih zakonitosti, omejitev in možnosti, ki jih Slovenija ima,” je poudaril Košnjek.

Po njegovih besedah je prehod v brezogljično družbo neizbežno dejstvo, ki pa ga bo treba plačati, a na način, da ne bi povzročili dodatne energetske revščine. Zato je pomembno, kakšne cilje si bomo zapisali v nacionalnem energetskem načrtu, tako z vidika obnovljivih virov kot z vidika izpustov.

Konsenz za nacionalni ravni

“Priporočilo EU je, da dosežemo 37-odstotni delež iz obnovljivih virov energije, ki pa ga seveda ni treba upoštevati, a bo za to treba zagotoviti milijardne zneske. Bistvo je, da na nacionalni ravni dosežemo konsenz, kaj je realen cilj in ga potem tudi dosežemo ali celo skušamo preseči, s tem pa bi Slovenija enkrat postala država, ki bo na strani prejemnikov tovrstnih sredstev, ne pa tista, ki bo morala za neizpolnjene zaveze plačevati,” je dejal Košnjek.

Glede razmišljanj o gradnji Neka 2 je poudaril, da je Slovenija že danes neto uvoznica električne energije, s povečevanjem porabe elektrike v prometu, pri ogrevanju in drugih področjih, pa se bo poraba povečevala še hitreje.

“Dolgoročno si zato brez nekega velikega vira energetske prihodnosti ne moremo predstavljati”, še dodaja Košnjek, ki meni, da je jedrska opcija za Slovenijo zelo zanimiva, saj imamo lastno znanje in izkušnje na tem področju, seveda pa je to občutljiva tema tako za domačo javnost kot za sosednje države.

Potrebno bo okrepiti omrežje

Tudi po besedah predsednika uprave Elektra Maribor Borisa Soviča se potrebe uporabnikov povečujejo, saj ti priključujejo toplotne črpalke, klimatske naprave, v prihodnje bodo vse bolj priključevali električna vozila in druge sodobne naprave. To bo po njegovem povečalo potrebe po stabilni oskrbi in moči, zaradi česar bo potrebno okrepiti tudi omrežje.

Slovenska elektrodistribucija je zato po njegovem sredi zelo intenzivnega investicijskega cikla, za bolj robustno, močno in napredno omrežje pa bi morali v naslednjih desetih letih po njihovih ocenah investirati med 1,2 in 1,6 milijarde evrov. “Če pa v Sloveniji ne bomo gradili večjih proizvodnih objektov, pač pa bomo obstoječe menjali z malimi elektrarnami, bomo morali omrežje še toliko bolj okrepiti. V tem primeru bi v naslednjem obdobju za naložbe potrebovali med tremi in petimi milijardami evrov. Bolj ko nasprotujemo večjim proizvodnim objektom, večja vlaganja v distribucijsko omrežje bodo potrebna,” je dejal Sovič.

Slovenija med najbolj zanesljivimi državami na področju električne energije

Slovenija se mora zato v prihodnje odločiti, kako in kaj, dodaja Sovič in spominja, da je naša država trenutno ocenjena kot ena najbolj zanesljivih na področju oskrbe z električno energijo v svetovnem merilu. Take ocene so posledica dobrega razmerja med različnimi viri energije in ustrezne samozadostnosti.

“Za naprej je treba sprejeti odločitev, ali vlagati v velike ali zgolj v male elektrarne, morda v kombinacijo obojega, pomembno pa je, da uporabniki vedo, da ima to svojo ceno. Če bo imel vsak na strehi svojo malo elektrarno, kar je tudi mogoče, bo to zagotovo dražje,” je opozoril prvi mož Elektra Maribor, ki opozarja pred napačno izbiro, saj bi ta lahko peljala v energetsko revščino in družbeno nestabilnost.

Na vprašanje glede Neka 2 odgovarja, da si Slovenija trenutno ne more privoščiti, da bi odpisala katerokoli možnost, pač pa mora skrbno pretehtati vse, tudi to možnost ali možnost gradnje novih hidroelektrarn in sončnih elektrarn.

Splošno porabo energije bomo morali znižati

Včerajšnjega posveta se je udeležil tudi Gorazd Marinček iz okoljskega združenja Rovo, ki je povedal, da v Sloveniji na enoto družbenega proizvoda porabimo za polovico več energije kot znaša povprečje v EU. To po njegovem pomeni, da je treba vsaj za tretjino znižati splošno porabo energije, šele ko bomo to dosegli, pa bomo drugače razmišljali o virih.

Ob tem je dodal, da se jedrska tehnologija razvija tako hitro, da je vsaj do leta 2030 načrtovanje česarkoli v tej zvezi trošenje denarja, saj bo razpoložljiva tehnologija takrat popolnoma drugačna od te, ki je na voljo danes. “O tem bi se bilo zato bolje opredeljevati takrat, ko bo to dejansko aktualno,” je še dodal Marinček.