Univerza v Mariboru bo v okviru projekta »EDU – LAB: Priložnosti za mlade​«, katerega cilj je izboljšati možnosti zaposlitev za mlade v podonavski regiji, 14. in 15. septembra 2017 gostila dvodnevni dogodek, katerega glavni poudarek bo kako v regiji zadržati najbolj perspektivne mlade in jim po dokončanem študiju ponuditi ustrezna delovna mesta, ki bodo zanje dovolj velik izziv. Dogodka se bodo udeležili predstavniki vseh partnerjev projekta EDU-LAB, med njimi tudi predsednik Evropske fundacije za usposabljanje Prof. Dr. Wolfgang Schuster ter predstavniki delodajalcev in ministrstev 10 držav podonavske regije. Partnerji bodo v dveh letih in pol pripravili model trajnostne povezave med izobraževanjem in zaposlovanjem, ob tem pa bo predlagan bo nov sistem vodenja oz. sodelovanja, ki bo sledil zavezam, ki so jih partnerji podpisali s »Podonavskim čarterjem za mlade talente« (Danubian Charter for young talents).

Izboljšati možnosti zaposlitev za mlade v podonavski regiji

​Cilj projekta EDU-LAB je izboljšati možnosti zaposlitev za mlade v podonavski regiji. Osnova za izgradnjo novega načina razmišljanja je razvoj možnosti (kapacitet). EDU-LAB zato povezuje partnerje s področja visokega šolstva, delodajalce ter predstavnike pristojnih ministrstev. Pri razvoju novega sistema povezovanja vseh treh deležnikov se vključujejo tudi drugi predstavniki civilne družbe.

»Gledati moramo na lokalne okoliščine, da bi videli lokalne prioritete. Poglejte izkušnje in obstoječe modele, da bi dojeli, kaj obstaja in kaj lahko izboljšamo. Kako lahko to izboljšamo?« izpostavlja Prof. Dr. Wolfgang Schuster, predsednik Evropske fundacije za usposabljanje (vodilni partner pri projektu EDU-LAB), nekdanji župan mesta Stuttgart, častni predsednik Sveta evropskih mest in regij (CEMR) in predsedujoči Fundaciji nemškega telekoma.

Več delovnih sklopov projekta

Univerza v Mariboru sodeluje v vseh delovnih sklopih projekta (7 sklopov) in vodi četrti, ključni, sklop projekta na temo razvoja novega modela vodenja. »Cilj dvodnevnega dogodka, ki bo v teh dneh potekal na Univerzi v Mariboru, je določiti pot iz obstoječega stanja (ki je v različnih državah in regijah zelo različno) do željenega cilja, to je povezanosti visokega šolstva in gospodarstva. Pri tem bo poseben poudarek na tem, kako v regiji zadržati najbolj perspektivne mlade in jim po dokončanem študiju ponuditi ustrezna delovna mesta, ki bodo zanje dovolj velik izziv«, ob tem poudarja prorektorica za študijske zadeve Univerze v Mariboru prof. dr. Nataša Vaupotič.

Specifična problematika v Sloveniji

Univerza v Mariboru v sodelovanju z Državnim izpitnim centrom  pripravlja tudi gradivo na temo spodbujanja nadaljnjega razvoja visokošolske zakonodaje, v katerem se posveča pogojem za vpis, ki so lahko bistvenega pomena za vstop sposobnih dijakov v študij in kasnejše zaposlitve odličnih študentov. »V tem delu se torej posvečamo specifični problematiki v Sloveniji. Na osnovi mednarodnih raziskav pokažemo, da je pri vpisu v visoko šolstvo potrebno spodbujati kakovost in promovirati visoke standarde v predhodnem osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju; na prvem mestu mora biti kakovost ‑ pred številčnostjo«, še dodaja prof. dr. Nataša Vaupotič.