Zaradi povečanega števila primerov nepravilnega odlaganja odpadkov na ekoloških otokih so se v Mestni občini Maribor odločili, da v drugi polovici septembra začnejo s kampanjo osveščanja. K odgovornejšemu ravnanju z odpadki bodo občane med drugim poskušali spodbuditi s tem, da bodo soseske tekmovale med seboj v urejenosti ekoloških otokov.

Na ekoloških otokih se kopičijo odpadki, ki tja ne sodijo

Kampanjo, ki so jo poimenovali Moji odpadki, moja skrb, bodo izvedli v okviru projekta Izboljšajmo Maribor in v sodelovanju s komunalnim podjetjem Snaga. To je med julijskim poostrenim nadzorom v mestu ponovno opozorilo, da se na ekoloških otokih kopičijo odpadki, ki ne sodijo tja. Gre predvsem za komunalne odpadke, pogosto tudi kosovne in celo gradbene odpadke.

K sodelovanju v kampanji bodo po navedbah pristojnih občinskih služb povabili vse mestne četrti in krajevne skupnosti ter vzgojno-izobraževalne institucije.

Med drugim bodo priredili tekmovanje v urejenosti ekoloških otokov med mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi, ki bo trajalo do aprila, ter osveščevalne tedne v vsaki posamezni mestni četrti in krajevni skupnosti. Na različnih lokacijah bodo izvajali nove poostrene nadzore nepravilnega ločevanja odpadkov na ekoloških otokih, z akcijo Noč ima čisto moč bodo ti nadzori izvedeni tudi ponoči.

Prebivalci v prvi vrsti škodijo sami sebi

“Cilj kampanje Moji odpadki, moja skrb je čisto in urejeno mesto, katerega prebivalci se zavedajo, da z neodgovornim ravnanjem z odpadki v prvi vrsti škodijo predvsem sebi. Z združevanjem ozaveščanja in kaznovalne politike želimo na Svetovni dan Zemlje prihodnje leto razglasiti najbolj urejeno mestno četrt ali krajevno skupnost, v zavest prebivalcev našega mesta pa usidrati vzorce ravnanja z odpadki, ki nam bodo omogočili bivanje v čistem in urejenem mestu,” so ob napovedi kampanje sporočili z občine in Snage.

Na ekoloških otokih v Mariboru ločeno zbirajo papir, steklo in embalažo. Največ težav imajo občani in občanke pri pravilnem ločevanju odpadne embalaže, saj v posode z rumenim pokrovom odlagajo tudi druge odpadke. Velikokrat se tu znajdejo tudi odpadki, ki so preveliki za takšne zbiralnice in bi jih bilo treba odpeljati v zbirne centre.

Posameznik v Mariboru po podatkih Snage še zmeraj ustvari največ mešanih komunalnih odpadkov, in sicer približno 159 kilogramov na leto. Sledijo ločeno zbrane frakcije (papir, steklo, embalaža), ki predstavljajo 143 kilogramov zbranih komunalnih odpadkov na Mariborčana na leto. Povprečen prebivalec mesta zbere na leto še 82,2 kilograma bioloških odpadkov in slabih 15 kilogramov kosovnih odpadkov.

Brezplačna zbiralnica odpadkov

V sredini septembra bo Snaga ponovno izvedla brezplačno zbiranje nevarnih odpadkov, kot so odpadne baterije, olja, zdravila in sijalke. “Običajno nevarni odpadki pristanejo v črnih posodah za mešane komunalne odpadke, pri tem pa se sploh ne zavedamo, kakšno škodo povzročamo s takšnim početjem,” so sporočili iz podjetja.

STA