Potem ko so konec januarja v koprskih zaporih ob jutranjem bujenju in deljenju zajtrka ugotovili, da dveh pripornikov ni v sobi, v Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Maribor takšnega primera v lanskem letu niso beležili.

ZPKZ Maribor deluje na treh lokacijah

Iz službe za odnose z javnostmi Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij so sporočili, da je tam, kot v drugih zaporih po Sloveniji, za varnost ustrezno poskrbljeno. »ZPKZ Maribor deluje na treh lokacijah, saj ga poleg mariborskega zapora sestavljata še odprti oddelek Rogoza in oddelek Murska Sobota. Skupno število zaposlenih za celoten zavod je 150, od tega 107 pravosodnih policistov,« so zapisali v omenjeni upravi.

V teku so tudi zaposlitveni postopki

Obenem so opozorili, da se v vseh zavodih Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, ki delujejo v Sloveniji na 14 lokacijah, soočajo s pomanjkanjem kadrov. »Skladno s sprejetimi kadrovskimi standardi in normativi za delo strokovnih delavcev in pravosodnih policistov trenutno primanjkuje 138 dodatnih pravosodnih policistov in 29 strokovnih delavcev. So pa v teku tudi zaposlitveni postopki za pridobitev 30 javnih uslužbencev, od tega za Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor 8 javnih uslužbencev,« so sporočili.

Bujenje ob 6. uri, v posteljo po 22. uri

Statistični podatki za lansko leto so sicer še v pripravi, dodajajo, a so glede izrednih dogodkov vseeno odgovorili, da v mariborskem zaporu v lanskem letu ne beležijo pobega, so pa imeli eno pripravo za beg (žaganje mreže na oknu). »Zavod ima hišni in dnevni red, v katerem je v skladu z zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, natančneje določeno življenje in delo obsojencev v zavodu. Hišni red predpiše direktor zavoda v soglasju z generalnim direktorjem,« še pišejo. Z dnevnim redom zavoda pa se podrobneje določi urnik vseh organiziranih aktivnosti. »Določen je potek dneva, vključujoč jutranje vstajanje, osebno higieno, odhode in vračanje z dela, prejemanje dnevnih obrokov hrane, bivanje na prostem, izvajanje različnih dejavnosti in aktivnosti, obiskov, čiščenje bivalnih in drugih prostorov ter odhoda k nočnemu počitku. Bujenje na delovni dan je ob 6. uri, do 22. ure, ko je predviden odhod k nočnemu počitku, pa se zvrstijo vse naštete aktivnosti,« še pojasnjujejo.

Prosti izhod iz zavoda je odločitev direktorja

Direktor zavoda lahko na prošnjo obsojenca ali predlog strokovne skupine obsojencu za aktivno prizadevanje in doseganje uspehov pri izpolnjevanju osebnega načrta ter spoštovanje hišnega reda podeli določene ugodnosti. Mednje sodi tudi prosti izhod iz zavoda. »Prost izhod iz zavoda se obsojencu sme dodeliti pod pogoji, ki jih določajo predpisi, do petkrat mesečno in sme trajati do 53 ur. V dovolilnici za izhod iz zavoda se določijo kraji, kjer se sme zadrževati obsojenec med koriščenjem zunajzavodskih ugodnosti,« razlagajo in še, da je zagotavljanje varnosti posebej določeno za vsak posamezen zavod posebej.

Januarja 101,37-odstotna zasedenost

Sicer pa so v mariborskih zaporih do 28. januarja letos beležili 101,37-odstotno zasedenost, saj je bilo glede na kapaciteto, ki znaša 146, zaprtih 148 oseb. Od tega jih so bili pravnomočno obsojeni 101 moški in 3 ženske, 8 obsojencev so imeli nepravnomočno obsojenih, 35 moških pripornikov in enega moškega, ki je bil zaprt po zakonskih znakih prekrška.

Pravosodni policisti v Mariboru imajo več kot 170 ur letno

Kljub temu mariborski sindikat, ki je zadolžen za delo pravosodnih policistov, kar naprej opozarja na težave in nepravilnosti. Kamil Fras, predsednik sindikata ZPKZ Maribor, omenja precejšnjo kadrovsko »podhranjenost«, saj bi morali imeti zgolj v zaporih, brez oddelkov, prisotnih 96 pravosodnih policistov. »Tačas jih imamo zgolj 70, od tega jih je 5 pripravnikov, ki nimajo niti pooblastil in se še šolajo. Manjka tudi nekje med 5 in 10 strokovnih delavcev, zato veliko število delavcev opravi precej nadur. Okoli 20 naših pravosodnih policistov ima, denimo, več kot 170 ur letno, kar je preko dovoljene meje, a jim ni preostalo drugega, kot da tovrstni dogovor podpišejo. Vse, da je delo opravljeno in stvari kolikor toliko tečejo nemoteno,« pojasnjuje Fras in dodaja, da prav zari tega tudi varovanje poteka na t. i. minimumu. In takšnih dogodkov, ki so se zgodili na Dobu in v Kopru, bi lahko po njegovih besedah kaj hitro prišlo tudi v Mariboru, še posebej, ker dodatnih del, ki so potrebna za ustrezno varnost v dnevni in nočni izmeni, ne uspejo opraviti. Fras še poudari: »Žal pristojne inštitucije prepogosto obravnavajo le kršenje pravic zapornikov, ne pa tudi naših, saj se nam med drugim krši zakon o delovnih razmerjih. Ob zadostnem številu zaposlenih bi bilo naše izvajanje preventive namreč na veliko višjem nivoju, ne pa, da smo izčrpani.«

Poldrugo leto prejemajo 520 evrov na mesec

Na kršitve kar naprej opozarjajo tamkajšnjega direktorja Roberta Šilca, ki se, kot pravi Fras, izgovarja na Ljubljano, o njihovih težavah je že najmanj 15 let seznanjena generalna uprava. »Manko zaposlenih in zato delu na varnostnem minimumu se kaže tudi v tem, da zaporniki lažje za rešetke pretihotapijo prepovedane stvari in substance. Če bi nas bilo več, bi opravili več varnostnih pregledov,« je dodal Fras. Mizerno je tudi plačilo. Pravosodni policisti so od začetka leta v 24. plačilnem razredu, novi zaposleni pa so do podelitve pooblastil v 17. plačilnem razredu, kar pomeni, da poldrugo leto prejemajo okoli 70 odstotkov redne plače oziroma 520 evrov. »Tudi pri nas se je že zgodilo, da izbrani kandidat, ko je izvedel za višino plače, sploh ni prišel delati,« je sklenil Fras.